Franz ne razume

Pred tremi tedni sem poskušal novinarjem odgovoriti na vprašanje, kaj je šlo narobe, da so, tako se za zdaj še domneva, avtošole in centri varne vožnje ponaredili večje število opravljenih tečajev varne vožnje za mlade voznike in tečajev za izbris kazenskih točk. V resnici, taka je domneva, so s tečaji in izbrisi kazenskih točk trgovali, torej so kandidatom omogočali, da potrdilo o opravljenem tečaju pridobijo kljub temu, da ga nikoli niso opravili. Seveda proti plačilu, taka je za zdaj domneva.

O tem, da se da izbris kazenskih točk "kupiti" in da lahko drugi del izpita za avto (torej tečaj varne vožnje in pripadajoče druge delavnice) opraviš virtualno in "na daljavo", se govori že lep čas. Da je voznikov, ki so na tak način pridobili eno ali drugo potrdilo, že več kot tisoč, se je ocenjevalo že pred pol leta. Da se del tečaja pogosto organizira in rekreativno izvaja kar po gostilnah, je tudi že ponarodel podatek.

Novinar, ki me je poklical prvi, mi je povedal, da je v nekaj dneh prišel tudi do informacije, kdo naj bi prijavil kriminalno dejavnost, in da ni naključje, da se je to zgodilo takoj po volitvah. No, ne čisto takoj, ampak toliko pozneje, kolikor je bilo treba, da so se fantje zmenili, kdo je zmagal.

Kar mene zadeva, je vseeno, kdo je raboto prijavil, upam pa, da je imel za to dokaze. Zdaj delajo kriminalisti. Če bodo tako početje res ugotovili in ga dokazali, bo hudo. Upam, da bo. Moralo bi biti.

Predvsem zato, ker smo nekateri pred manj kot letom in pol javno opozarjali, da je zakon napisan tako, da prav nelogično spušča merila, ki so v neposredni zvezi s povečanjem možnosti za kriminalno dejavnost, kakršna se utegne zdaj potrditi. Če se bo, bi bilo zato prav, da odgovarjajo ljudje, ki so bili na to opozorjeni in opozoril niso vzeli resno.

V tem primeru namreč niso krivi le tisti, ki so (če so) zakonske luknje izkoristili, temveč tudi oni, ki so jih kljub opozorilom brezbrižno pustili tam, kjer danes so.

Zdaj pa k Franzu. Ko sva na dirkališču končala dogovorjeni testni del in predelala koristi novih parametrov, ki jih meri posebna naprava (snema dogajanje pred avtom, voznika, spremlja pojemke in pospeške, sledi smeri vožnje, beleži podatke iz motorja, shranjuje podatke o vstopnih in izstopnih točkah v zavojih, srčni utrip itd.), sem mu rekel, da bo treba kljub vsemu za naše potrebe sposobnosti naprave še nekoliko razširiti.

In sicer naj naprava v kabini beleži tudi zvok in ne samo sliko, slika pa naj bo razširjena še na sovoznikov sedež. Naprava, ki je v končni razvojni fazi, je namreč namenjena temu, da bi lahko inštruktorji ob koncu tečaja varne vožnje voznicam in voznikom na še bolj nazoren način pokazali, kako se med vožnjo zgodita vzrok in posledica.

Torej, kakšne posledice ima lahko katera vozniška napaka. Tako bi bilo mogoče ob koncu tečaja še bolj jasno pokazati in povedati tisto, kar je pri tečajih varne vožnje najpomembnejše.

Franz ni razumel, za kaj naj bi za to potreboval še zvok in razširjeno sliko v kabini – ker bomo tako slišali kaj, če sploh kaj, inštruktor med tečajem voznikom govori! In da bomo pri tistih vajah, za katere smo predvideli, da se inštruktor vozniku pridruži v kabini, videli, ali to tudi v resnici naredi.

Ni razumel. Ko sem mu povedal, da se pri nas morda dogaja, da inštruktorji mladim izdajajo potrdila, da so opravili tečaj varne vožnje, pa ga v resnici niso, pa je rekel: "Glej, ni nadzora ali naprave, ki bi človeku, ki se je odločil za tako poseben poklic, kot je prenašanje uporabnih in celo življenjsko pomembnih informacij na druge, vcepila bistvo in poslanstvo njegovega dela – da bi bilo jutri na cestah manj tragedij in prekinjenih življenj."

Res je, prav ima in jaz sem ga takoj razumel. Toda: Franz ne živi daleč in na pogled je skoraj popolnoma tak kot France – kako je mogoče, da je njemu bistvo jasno, našim "Francetom" pa ne? Tega pa ni lahko razumeti.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.