Dvolični obtoževalci

Po zaslugi z njegove strani "motiviranega" odstopa obeh slovenskih nadškofov, ljubljanskega Antona Stresa in mariborskega Marjana Turnška, do katerih je prišlo pretekli teden, se je medijska pozornost verjetno za kar nekaj časa preusmerila na težave Katoliške cerkve na Slovenskem. To pa bo vsaj začasno odvrnilo ljudi od spremljanja vladinih "dosežkov" in posledic le-teh za stanje v njihovih denarnicah. Seveda se je Katoliška cerkev po zaslugi lastne nepremišljenosti, ki je bila razlog za tvegane finančne špekulacije podjetij v lasti mariborske nadškofije, znašla v hudih težavah. Te se ne izražajo samo v težkem materialnem položaju, zaradi katerega je ogroženo delovanje nekaterih cerkvenih ustanov, ampak tudi v okrnjenem ugledu same institucije. Ti špekulativni posli so potekali ob sodelovanju določenih cerkvenih krogov z deli postkomunistične poslovno-finančne elite. In prav mogoče je, da so bili cerkveni ljudje v teh poslih izigrani. Vendar ni nihče vanje silil. Zato tisti, ki so takrat zasedali nadzorne funkcije, nedvomno nosijo svoj del odgovornosti. Nikakor pa niso bili cerkveni ljudje tisti, ki so si takšen način finančnega delovanja izmislili. Ti so se zgolj priključili igri, katere pravila so postavili drugi. Sistem, utemeljen na izlizanosti med politiko in gospodarstvom, ki je proizvedel tajkune, so ustvarili tisti, katerih moč in vpliv koreninita v strukturah nekdanjega sistema. Oni so tisti, ki so ves čas obvladovali večino denarnih tokov v tej državi. Zato je močno sprevrženo, da se zdaj slovensko Katoliško cerkev prikazuje kot tako rekoč glavnega krivca za težave slovenskega gospodarstva. Tako kot to recimo počnejo politični aktivisti v Odboru za pravično in solidarno družbo, ki so pred dnevi opozorili nase z nekakšno manifestacijo pred ljubljansko stolnico, ko so na njena vrata obesili kartonast transparent s svojim pozivom (vse skupaj je izpadlo kot patetično oponašanje Martina Luthra). Ti "pravičniki", ki zdaj moralizirajo o finančnih mahinacijah Cerkve, so namreč ves čas podpirali tvorce domačijskega "pajdaškega kapitalizma". Niti z besedo niso povzdignili svojega glasu, ko so se dogajali menedžerski prevzemi, ki so jih izvajali politično preverjeni kadri. Zdaj pa z zlagano dobrohotnostjo Cerkvi dajejo lekcije. V njihovo iskrenost bomo lahko verjeli takrat, ko bodo šli demonstrirat pred sedež Foruma 21. Skrb za cerkvene dolgove je pri vsem skupaj zgolj krinka. Tako je predstavnik omenjenega odbora v nacionalkinih Odmevih Katoliški cerkvi očital, da je želela vzpostaviti svoje "vzporedne" institucije, od vrtcev, šol in univerz do medijev. To je torej pravi razlog tovrstnega proticerkvenega aktivizma. Gre za obrambo monopolov! Vse te institucije morajo še naprej ostati pod nadzorom tranzicijske levice. In vsi, ki bi lahko predstavljali konkurenco – s Cerkvijo vred –, predstavljajo grožnjo tem monopolom.