Ali Bratuškova ve nekaj več?

Tako samozavestne predsednice vlade Alenke Bratušek še nismo videli, odkar se je preselila na Gregorčičevo. A vendarle se lahko upravičeno sprašujemo, s čim je pravzaprav podprta ta samozavest. To, da je parlament sprejel predlagan proračun, po katerem naj bi bil primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda, je bilo pričakovano, kot tudi, da bo takšnemu proračunu dala zeleno luč evropska komisija. A kar je pri tem lahko nevarno, je to, da mednarodni trgi pri določanju pribitkov na slovenske obveznice oziroma po kateri obrestni meri si sposojamo denar ne gledajo proračunski primanjkljaj, temveč ocenjujejo, ali se tega okvira držimo. Dejstvo je namreč tudi to, da so bili proračuni v zadnjih letih pripravljeni na želenem primanjkljaju, potem pa smo ga vselej popravljali. Prav tako nam ne more vlivati optimizma izdaja triletnih obveznic z letno kuponsko obrestno mero 4,7 odstotka. Resda smo se zadolžili po nižji obrestni meri, kar se nam že dolgo ni uspelo, a pribitek je še vedno med najvišjimi med državami v evropski druščini. Tudi napoved Bruslja o evropskem gospodarskem okrevanju za prihodnji dve leti nam ne more biti v ponos. Medtem ko Bruselj območju evra v prihodnjem letu napoveduje 1,1-odstotno gospodarsko rast, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, bo v naslednjem letu globlje v recesiji kot Slovenija z enoodstotnim padcem bruto domačega proizvoda le še Ciper s 3,9-odstotnim krčenjem BDP-ja. V letu 2015 pa bo Slovenija z 0,7-odstotno rastjo beležila najšibkejšo rast v celotni Uniji. Ja, leta 2015 bomo na samem repu. Tudi zaradi teh napovedi Bratuškova najbrž ni tako samozavestna. Mogoče pa ima Bratuškova, čeprav stresni testi še niso zaključeni in nas do objave le teh loči slab mesec, vsaj delne informacije, neformalna komunikacija z revizorji zagotovo obstaja, kakšna je približna luknja v bančnem sektorju, in jo to navdaja z optimizmom. Pa ne številka, koliko slabih terjatev je v slovenskem bančnem sistemu, saj je bila velika večina teh terjatev že odpisana, temveč koliko denarja bomo porabili za dokapitalizacijo naših bank. Očitno ima premierka informacije, da bi lahko bančni sektor sanirali brez tuje pomoči. V finančnih krogih namreč v zadnjih dneh kroži informacija, da bomo za dokapitalizacije potrebovali manj kot 4 milijarde evrov, nekateri ocenjujejo, da okoli 3 milijarde. Bratuškova bi namreč ob takšni potrebi po dokapitalizaciji slovenskih bank dejala, da je stvar obvladljiva, češ še pred časom so nekateri vpili, da bo ta luknja 8 ali več milijard evrov. A pri tem je treba ločiti med slabimi posojili in koliko svežega denarja potrebujejo slovenske banke. O tem slednjem se ni veliko razpravljalo, govorilo se je največ o tem, koliko slabih posojil imajo naše banke. In takšen znesek lahko zagotovimo sami. Milijardo in 200 milijonov imamo namreč rezerviranih v proračunu, medtem ko bi preostanek lahko zagotovil, da bi bodisi država konvertirala v kapital svoje depozite v bankah ali bi se vnovič zadolžili na mednarodnih trgih. Verjetno je prav to tisto, kar daje pozitiven navdih premierki. In tega javnosti pač ne more povedati.