Petek, 10. 4. 2015, 14.29
8 let, 7 mesecev
600 dni v ječi zaradi fotografiranja: pismo iz zapora v Egiptu
Njegov zločin: fotografiranje nasilnega razganjanja protesta na trgu Raba Al Adaveja avgusta 2013. Shawkan je eden od več deset novinarjev, ki so jih aretirali od 3. julija 2013, ko je bil predsednik Mohamed Morsi pregnan z oblasti. Šest jih je bilo od takrat ubitih.
To strašno pismo je Mahmoud Abou Zeid iz svoje zaporniške celice poslal organizaciji za človekove pravice Amnesty International:
Moje življenje se je zjutraj 14. avgusta 2013 za vedno spremenilo. Fotografiral sem protestnike na ulicah Kaira, ko je prišla policija in zaprla ulice. Na tisoče ljudi so nemudoma aretirali – ne le Morsijevih podpornikov, ampak tudi številne, ki so se ob nepravem času znašli na nepravem kraju.
Mokhberi (policisti nižjega ranga, ki nimajo uniform) so nam zvezali roke na hrbtu s plastičnimi vezmi, ki se uporabljajo v vojni. Dva sta me pretepla. Uporabila sta pesti in celo moj lastni pas. Vzela sta mi fotoaparat, mobilni telefon, uro in druge osebne predmete. Nato so nas skupaj še z nekaterimi protestniki odpeljali na kairski štadion.
Skupaj z 39 drugimi zaporniki so me dali v čisto majhno celico, v kateri je bilo zaradi gneče zelo vroče. Nemogoče je bilo dihati, prezračevanja ni bilo. V treh dneh, kolikor sem bil pridržan, mi niso dali ničesar jesti ali piti.
Pet policistov me je naenkrat udarjalo s pestmi in pasom ter me brcalo s škornji. Zgrudil sem se na tla, a to jih ni ustavilo. Poskusil sem zapreti oči, vendar so me po njih udarili s kovinsko zaponko pasu. Skoraj bi oslepel, vse je bilo temno. Za prizadejane rane nisem dobil medicinske oskrbe, samo pretepanje.
Stvari so se še poslabšale, ko smo prispeli do sprednjega dvorišča zapora: policisti so zaklenili vrata kombija in nas v močni vročini egiptovskega sonca v njem sedem ur pustili brez vode, hrane ali svežega zraka.
V kombiju so v opoldanski vročini zaporniki dosegli kritično točko: mnogim se je bledlo, nekateri so drugim puščali sporočila za svojce, če bi umrli. Na dvorišču je bilo okoli 15 kombijev in trajalo je kar nekaj časa, da so vsakega od njih izpraznili – naš je bil na vrsti tretji.
Zaradi visoke temperature in slabega prezračevanja v kombiju nismo mogli dihati. Vsi smo čakali na smrt. Glede na to, kako so z mano ravnali, sem imel občutek, da so me ugrabili, ne aretirali.
Celico, ki meri tri krat štiri metre, si delim z 12 političnimi zaporniki. Po več tednov skupaj nimamo dostopa do dnevne svetlobe ali svežega zraka.
Pripor mi podaljšujejo že vse od aretacije pred 600 dnevi. Niso me obtožili kakšnega zločina, zaprt sem brez kakršnekoli preiskave teh izmišljenih obtožb.
Sem fotoreporter, ne kriminalec. Neomejeno pridržanje je psihično nevzdržno, niti živali ne bi preživele v teh pogojih."
Organizacija za človekove pravice Amnesty International si prizadeva za takojšnjo in brezpogojno izpustitev Mahmouda Aboua Zeida, saj ga dojema za zapornika vesti, priprtega izključno zaradi njegovega novinarskega dela.