Jurčić: Zgodba o hrvaškem prevzemu Droge Kolinske ni od včeraj

Atlantic Grupa je močno prisotna na trgih jugovzhodne Evrope, predvsem Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, s proizvodnjo lastnih blagovnih znamk, kot so prehrana za športnike Multipower, živilski pripravki Cedevita (kar so kupili od Plive) in izdelki za osebno nego Dietpharm, s svojo močno distribucijo v državah regije pa so prepričali tudi svetovno znane proizvajalce, kot so Wrigley, Ferrero, Hipp ter Johnson & Johnson. Svoj program nenehno krepijo, tako imajo, denimo, od leta 2008 na Hrvaškem verigo lekarn z blagovno znamko Farmacia. Pomemben del svojega poslovanja ustvarijo v državah Evropske unije: proizvodne obrate imajo tudi v Nemčiji, svoja podjetja in predstavništva pa v desetih državah, v dvajsetih državah tržijo svoje izdelke v sodelovanju z drugimi distributerji. V skladu z razvojnimi načrti Atlantic Grupe Nakup Droge Kolinske se zelo verjetno ujema z razvojnimi načrti Atlantic Grupe na trgih, kjer so najmočnejši, je v pogovoru za SiOL povedal hrvaški ekonomist dr. Ljubo Jurčić. "Droga Kolinska je, kolikor vem, znamka, ki ima svoj pomen na območju nekdanje Jugoslavije, ne vem pa, ali je širše znana v zahodni Evropi, morda jo poznajo še v delu vzhodne Evrope. V vsakem primeru si Atlantic Grupa prizadeva, da s temi izdelki postane vodilna vsaj na trgih nekdanje Jugoslavije, če ne še kje drugje."

Želeli so tudi Podravko Atlantic Grupa je še pred nakupom Droge Kolinske odkrito izražala svoje širitvene namere, je opozoril Jurčić: "Kot predsednik nadzornega odbora Podravke lahko povem, da je Emil Tedeschi (predsednik uprave Atlantic Grupe, op. avt.) javno izražal zanimanje tudi za nakup Podravke, kar gotovo potrjuje želje Atlantic grupe za prevlado na trgu s živilskimi izdelki in z dodatki jedem."

Niso bili prvi interesenti s Hrvaške Atlantic Grupa pa ni bila edina na Hrvaškem, ki je želela kupiti Droga Kolinsko: "Obstajal je tudi koncept konzorcija hrvaških podjetij za prevzem Droge Kolinske, hrvaška stran tega pa interesa ni uspešno izpeljala, zgodba o prevzemu Droge Kolinske tako ni od včeraj."

"Kdo potrebuje denar od prodaje, pa je slovensko vprašanje" Na vprašanje o tem, ali ima ta prodaja še kakšno politično ozadje, Jurčić odgovarja: "Zgodba o tem, zakaj se Droga Kolinska prodaja in kdo potrebuje ta denar, pa je slovensko vprašanje, o katerem ne vem dovolj, da bi lahko komentiral."

Prav tako je utemeljil, zakaj ni mogoče s strani presoditi, ali je bila kupnina primerna: "Obstaja več načinov, kako se določa cena podjetij. Knjigovodska vrednost kaže, koliko je podjetje za delničarje vredno na trgu v tistem trenutku, a vrednost za kupca upošteva, kaj z nakupom dobiva, kaj izgublja, koliko bo pridobil – skratka, koliko bo zanj to podjetje vredno v prihodnosti. Kupec oceni, koliko bo s tem podjetjem, ko ga vključi v svoj sistem, logistiko in upravo, zaslužil v desetih letih, ta zaslužek diskontira na današnjo vrednost, ki jo potem prepolovi: polovica gre prodajalcu, polovica pa kupcu kot zaslužek. Komentar o plačani ceni je zato težko dati, ker kupec natančneje ve, kaj ta nakup pomeni zanj."

"Natančne vrednosti podjetja ni" In kaj bi, teoretično gledano, takšen nakup lahko pomenil Podravki? "Nam bi ustrezal del proizvodnega programa, ki bi bil pri nas vreden veliko več kot pri Atlantic grupi, saj imamo take distribucijske kanale, pristop na trgu, logistiko, ljudi v razvoju, ta del proizvodnega programa bi zagotovo izkoristili najbolje, preostalih treh programov pa ne bi in to bi prodali. Ne obstaja natančna vrednost podjetja, za vsakogar ima podjetje svojo vrednost."

"Ni čustev – samo interes" Jurčić meni, da bo tudi Atlantic Grupa verjetno ravnala podobno in prodala del programa svoje nove slovenske naložbe: "Vedno poskušate ohraniti blagovne znamke, ki prinašajo nadpovprečni dobiček, prodate pa tiste, ki ga ne. Lastnik, ki prodaja, želi dobiti čim večjo ceno – tu ni čustev. V poslovanju ni ljubezni ali sovraštva, obstaja samo interes."

"Kolinska je bila uspešna v jugoslovanskih razmerah" O namigih, da je za nakupom še kdo drug, Jurčić odgovarja: "Danes nihče nima takega denarja na svojem računu, zato je za tem nakupom zagotovo kapital, ki ima svoje lastnike. Ta igra je zagotovo bolj zapletena, kot bi bil preprost nakup. To pa je po svoje posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Kolinska je svojo učinkovitost in uspeh dosegala na trgih nekdanje Jugoslavije, v Evropski uniji pa so razmere drugačne in treba je sprejeti drugačno prestrukturiranje. Pri osamosvojitvi je bil prehod iz jugoslovanskega gospodarstva v slovensko, torej iz regionalnega v nacionalno, zdaj pa mora Slovenija v Evropski uniji razviti regionalno evropsko gospodarstvo. Vse to, seveda, čaka tudi Hrvaško, le da je Slovenija nekoliko v prednosti. Ljudje pri nas mislijo, da smo se pripravili za Evropo, a to je isto, kot če bi s pomola razlagali, kako je treba plavati. Mi zdaj tako od strani opazujemo evropsko gospodarstvo, a šele ko skočimo v vodo, bomo videli, kako topla ali mrzla je pravzaprav."