Intuicija - mit ali resničnost?

Kljub temu pa imamo vsi notranji glas, ki nam pomaga sprejemati odločitve, si ustvariti mnenje o določenih stvareh in na nezavedni ravni usmerja naše življenje. Gre za intuicijo, ki ji sicer ne verjamemo vedno, kljub temu pa je tu in se jo lahko naučimo tudi razvijati. Vsi ljudje imamo intuicijo, le da jo nekateri uporabljajo bolj, drugi manj. Nekateri jo tudi skoraj povsem zatrejo oziroma nočejo slediti svojim občutkom in opozorilom, temveč ravnajo le po razumu. Na drugi strani pa tisti ljudje, ki imajo zelo razvito intuicijo, lahko napovedujejo nekatere dogodke, saj jasno čutijo, kaj se bo zgodilo. Zato jim pravimo jasnovidci.

Imajo ženske močnejšo intuicijo?

Za sodobne čase je značilno predvsem zanašanje na razum in premočrtno mišljenje, intuicija pa je dobila nekak dvomljiv sloves, saj gre po splošnem mnenju za nekaj neoprijemljivega, mističnega in nezanesljivega, zato jo pripisujejo večinoma ženskam. Moški pa svojo intuicijo imenujejo slutnje, občutki ali instinkti. Vendar Laura Day, avtorica knjige Urjenje intuicije, pravi, da so to napačne predstave. Ženske nimajo boljše intuicije kot moški, morda jo včasih samo boljše razvijejo ali pa se jo naučijo pogosteje poslušati.

Praktična uporaba intuicije

Nezavedno uporabljamo intuicijo ves čas, lahko pa jo uporabljamo tudi zavestno, in to na različne načine. Lahko jo razvijemo do te mere, da nam da natančne, otipljive in zanesljive informacije. Ponavadi je bolje, da čim manj vklapljate razum, saj lahko tako vaše intuitivne sposobnosti prej privrejo na dan. Intuicijo razvijamo tako, da jo zavestno urimo, pravi Dayeva, to pa lahko storimo s številnimi vajami, ki jih ponuja v svoji knjigi. Vendar je nevarno, če pri sprejemanju odločitev uporabljamo samo intuicijo. Uporabiti jo moramo kot dodatno informacijo k tistemu, kar že tako vemo in čutimo. Kadar imamo na voljo dovolj jasnih, izkustvenih podatkov, je povsem dober običajen, razumski način odločanja. Kadar pa nimamo veliko podatkov, nam lahko intuicija veliko pomaga pri izbiri.

Da bi lahko razbrali svoje intuitivne občutke, moramo najprej umiriti telo. To lahko naredimo z napenjanjem in sproščanjem mišic od glave do stopal, pri tem pa globoko dihamo. Potem moramo umiriti naše aktivno razmišljanje in domišljijo. To naredimo tako, da si zavestno »izpraznimo glavo« in poskušamo misliti na »nič«. Tako bomo dali prostor notranjemu glasu – intuiciji. Vendar ni vse, kar zaslutimo, intuicija. Tudi intuitivne misli moramo znati prepoznati. Zato je najboljše, da si te misli zapisujete in počasi boste znali prepoznati tiste prave. Osnovno vodilo je, da če misel spremljajo čustva, to ni intuicija. Prav tako ni intuicija, če smo do neke misli kritični – to pomeni, da smo vključili racionalni um, ne intuicijo. Ko bo občutek prišel tiho, umirjeno, brez čustvenih predznakov, bo to intuitivna zaznava. Gre za neko neposredno dojemanje, zaznavanje bistva, navdih.

Kaj pravzaprav je intuicija? Težko je povedati jasno definicijo. Verjetno je treba odgovor iskati v preteklosti, ko je bilo naše vsakdanje preživetje veliko bolj tvegano. Življenje in smrt posameznika sta bila odvisna od njegove prilagoditve okolju in najbolj intuitivni so imeli najboljše možnosti. Intuicija je torej eden od prvotnih čutov (ali zbirka čutov), ki se navadno nanaša na prihodnost in je namenjena zbiranju informacij, ki v našem neposrednem okolju niso dosegljive. Ko se naučimo intuitivne informacije ločiti od čustev in mišljenja, postane intuicija za nas uporabno orodje. Zato večkrat prisluhnite sebi in se podajte na zanimivo (in bolj ozaveščeno) pot intuitivnih zaznav.