Torek, 28. 10. 2014, 14.05
9 let, 11 mesecev
Dekleti, ki znata na čaroben način pomagati, ko ima vaš otrok težave
Mia Bone in Petra Julia Ujawe se poznata že 20 let. Družijo ju ljubezen do knjig in dobrih zgodb, ustvarjalni duh in radovednost.
Vedno sta v šali govorili, kako bi bilo super, če bi njuno prijateljstvo premaknili še na poslovno področje in nekaj časa se je to zdelo nemogoče, saj je Julia urednica slovenske revije, Mia pa se ukvarja s coachingom in terapevtskim delom.
Povezavo pa sta našli lani poleti, ko sta nekega vročega popoldneva pristali pri otrocih in pri tem, da velikokrat za povsem običajne težave otrok nimamo hitre in učinkovite rešitve.
"Noben način ni optimalen, ker otroku sporočamo, ali da je z njim nekaj zelo narobe ali pa da njegove težave ne jemljemo resno - saj se pretvarjamo, da je ni. Otrok v vsakem obdobju potrebuje podporo staršev, da lahko uspešno predela tiste težave, ki ga pestijo," pojasnjujeta naši sogovornici, ki sta skupaj ustvarili Zdravilne zgodbice.
Z Zdravilnimi zgodbicami otrokom pomagata, da skozi naraven in spontan način dobijo ideje za razreševanje težav, saj sami še nimajo dovolj izkušenj, da bi znali reševati ljubosumje, strah pred odhodom v vrtec, sramežljivost ... Skozi Zdravilne zgodbice tako otrok pridobiva nove izkušnje in krepi svojo čustveno inteligentnost.
Priročnik je nastajal slabo leto, izšel pa letos septembra.
Skozi zgodbice starši dobijo priložnost, da otroku pomagajo reševati njegove zagate. Junaki in junakinje v zgodbicah se soočajo s takšnimi težavami kot otroci, vendar vedno najdejo rešitev. Tako otrok dobi potrdilo, da ni sam in da rešitev obstaja.
Priročnik sestavlja 14 zdravilnih zgodbic: 12 zgodbic odpravlja različne težave, ki so značilne za to starostno obdobje, kot so npr. izbruhi trme, opustitev dude, težave z odhodom v vrtec, 2 zgodbici na koncu pa sta namenjeni spodbujanju osnovne psihološke naloge – da otrok zgradi osnovno zaupanje v svet in samostojno raziskuje svet okoli sebe.
Ko sta na primer prišli do najpogostejših težav otrok do tretjega leta, sta si razdelili težave in potem je vsaka spisala enako število zgodbic. Ko sva vse spisali, sta si jih poslali in pregledali zgodbice od druge.
Da sta prišli do končne verzije zgodbic, sta potrebovali dva dodatna kroga piljenja. Zgodbice so tako nastale skozi skupno raziskovanje in samostojno pisanje.
In kot pravita sogovornici: "Zelo hitro – že po treh branjih – je deček prenehal lulati v posteljo, druga deklica je že naslednji dan veliko lažje odšla v vrtec, še en fantek pa je imel veliko manj izbruhov trme."
Poudarjata pa, da je pomembno, da starši vedno preberejo zgodbico do konca, tudi če denimo otrok med branjem zaspi, saj možgani tudi v mirovanju zaznavajo sporočila. Prav tako naj starši branje večkrat ponovijo, saj je treba prvo pozitivno spremembo tudi vzdrževati in spodbujati.
Prek svojega terapevtskega dela se vedno bolj srečuje z nosečnicami – kot del priprave na porod – in otroki. Najbolj pomembno pa se ji zdi, da se pri njej počutijo varne, saj se šele potem lahko začne uspešno delo. Svoje delo ima Mia rada. Pravi, da je to tudi njen hobi – poleg teka, branja in uživanja ob skodelici kokosovega čaja.
Kalila se je kot novinarka in urednica, odločila pa se je za študij kulturologije, saj si je želela širšega razumevanja sveta, ki nas obdaja, ter tudi kulturnih parametrov, ki nas oblikujejo. Po diplomi je ostala v svetu pisane besede, bodisi kot prevajalka kulturnih ali literarnih besedil bodisi kot novinarka in urednica revij ter knjig. Trenutno je tudi urednica revije Zdravje.
Baterije si polni z dobrimi knjigami in filmi, s humorjem in zelenjem narave.