"Deset kilogramov drv za deset centov"

"Danes lahko deset kilogramov drv kupite za deset centov," je dejal eden izmed protestnikov, ki si želi pridobiti koncesijo za delo v državnih gozdovih. Les iz koncesijskih gozdov naj bi bil cenejši od lesa iz nekoncesijskih gozdov, donos iz koncesijskih gozdov pa manjši od donosa iz nekoncesijskih gozdov. Na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo, da bi bila prekinitev koncesij za državo predraga poteza. Leta 1996 so bile sklenjene koncesijske pogodbe za gozdove Generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo Andrej Drašler je pojasnil, da je na podlagi odločbe ustavnega sodišča državni zbor konec leta 1995 spremenil zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. S to spremembo je bil določen rok za sklenitev ustreznih pogodb, ki so za gozdove praviloma koncesijske, in to do 30. junija leta 1996.

Drašler: Ob prekinitvi koncesij bi morali izplačati do 60 milijonov evrov odškodnine "Obstoječe koncesijske pogodbe prenehajo leta 2016. Naredili smo tudi izračune, kaj bi za sabo potegnila prekinitev pogodb. Naša ocena je, da bi bilo treba izplačati približno 50 do 60 milijonov evrov odškodnine. Mislim, da bi bila za državo za obdobje do 2016 predraga poteza," je prepričan Drašler.

Koncesijo so upravljalcem podelili za dobo 20 let Pogodba za gozdove se je sklenila najmanj za dela, ki so jih v državnih gozdovih opravljali dotedanji upravljalci. Na podlagi zakona o skladu je vlada izdala tudi uredbo o koncesiji za izkoriščanje državnih gozdov, ki določa pogoje za podeljevanje koncesij v državnih gozdovih. Tudi uredba določa, da se na podlagi zakona koncesijo dotedanjim upravljalcem podeli brez javnega razpisa za dobo 20 let, je pojasnil Drašler. Na podlagi te uredbe so bile konec leta 2001 oz. začetek leta 2002 tudi sklenjene koncesijske pogodbe s posameznimi koncesionarji, kjer so bile dokončno določene medsebojne obveznosti.

Spremembe zakona za boljše delo sklada Ministrstvo za kmetijstvo je v osnutku predloga novele zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov med drugim predvidelo tudi spremembo sestave in načina imenovanja sveta sklada in imenovanja direktorja, ki prehaja v pristojnost vlade. "Namen sprememb je učinkovitejše upravljanje in povečanje nadzora nad delom sklada," je poudaril Drašler.

Osnutek sprememb predvideva tudi prenos ustreznega števila zaposlenih z zavoda za gozdove na sklad, z namenom učinkovitejšega gospodarjenja z državnimi gozdovi in učinkovite kontrole nad delom koncesionarjev. Ministrstvo tudi pripravlja novelo uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v državni lasti.

Ministrstvo predvsem želi skozi spremembo opredeliti medsebojne obveznosti koncendenta in koncesionarja, tako da bo sklad lažje in učinkovitejše opravljal funkcijo dobrega gospodarja v državnih gozdovih in tako še izboljšal njihovo donosnost.

Gozdarska podjetja skladu očitajo, da so obračunani stroški previsoki Očitki predstavnikov gozdarskih podjetij so predvsem v tem, da je sklad dovoljeval prodajo asortimentov neposredno kupcem brez javnih dražb. Drašler je ob tem poudaril, da je sklad pri tem deloval skladno z uredbo. "Slišati je tudi očitek, da so stroški, ki jih priznava sklad, previsoki. Obračun stroškov poseka in spravila lesa ter gradnja gozdnih prometnic je opredeljen v veljavni uredbi in konkretiziran v koncesijskih pogodbah," je še dodal Drašler.

"V nekoncesijskih gozdovih manj vlaganj v gojenje, varstvo in infrastrukturo" Odzval pa se je tudi na očitek, da je donos iz koncesijskih gozdov štirikrat manjši od donosa iz nekoncesijskih gozdovih. "Sklad pravi, da je v nekoncesijskih gozdovih bistveno manj vlaganj v gojenje in varstvo ter gradnjo infrastrukture za spravilo lesa, razlikuje pa se tudi izračun stroškov, saj je v koncesijskih določen z uredbo, v nekoncesijskih pa je odvisen od ponudbe na javnem razpisu," je pojasnil.

O očitkih bodo na ministrstvu še razpravljali in poskušali zgodbo nadzora in kontrole nad koncesionarji v državnih gozdovih narediti še bolj transparentno.

"V koncesijskih gozdovih 6,29 evra, v nekoncesijskih pa 28,16 evra za kubični meter lesa" Eden izmed organizatorjev protesta gozdarskih podjetij pred parlamentom Marko Šercer je izpostavil, da je cena za kubični meter lesa, ki jo je iztržila v letu 2008 država za les na panju, znašala 6,29 evra za kubični meter. "Cena 28 evrov za kubični meter pa je povprečje, ki ga je država na javnih razpisih dosegla za nekoncesijske gozdove. Država ima v lasti tudi gozdove, ki niso predmet koncesij in tam že vrsto let izvaja javne razpise, cena pa je povprečje zadnjih treh razpisov. Država sama je torej na javnih razpisih les prodala po ceni 28,16 evra, v koncesijskih gozdovih pa les prodaja po 6,29 evra, razlika je 447 odstotkov," je izpostavil Šercer. Obenem je ocenil, da pri nekaj več kot milijon kubičnih metrih letno znaša oškodovanje državnega premoženja 22 milijonov evrov.

"Gre za nelojalno konkurenco" Prepričan je, da so podjetja s področja gozdarstva zaradi tega oškodovana, ker naj bi šlo za nelojalno konkurenco. "To stanje traja že od leta 1996, zato od države zahtevamo, da to nedopustno stanje uredi, da na področju prodaje lesa iz državnih gozdov vzpostavi tržne razmere in da državni les prodaja po tržnih cenah na javnih dražbah," je opozoril Šercer.