Za sindikate zdravstvena reforma ni tako nesprejemljiva

Tako nam je povedala Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu, potem ko smo jo vprašali za stališča omenjenih sindikatov o predlogu nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, ki ga je danes obravnavala tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in je v javni razpravi od 16. februarja letos.

Kljub dvigu prispevne stopnje bo delavcem v denarnici ostalo več Veliko prahu je v javnosti v okviru reforme zdravstvenega sistema dvignil predlog sprememb zavarovalniškega sistema, ki se tiče predvsem združevanja obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav nam za vrat dihajo tudi že iz Bruslja, češ da moramo odpreti zavarovalniški trg. Prehod dopolnilnega zavarovanja v obveznega ZSSS podpira, kakor tudi, kot že rečeno, predlagano enotno prispevno stopnjo na bruto plače, in sicer zato, ker bo kljub temu delavcem in upokojencem ostalo v denarnici več denarja, saj ima enak odstotek od različno visokih plač in pokojnin popolnoma drugačen učinek od enakega zneska za vse. Enak znesek je namreč težje pokriti z majhno plačo oziroma pokojnino, pri visoki plači pa je ta premija komaj opazna.

Kot nam je v zvezi s tem še pojasnila Lučka Böhm, jim je minister za zdravje Dorjan Marušič, ki se je včeraj udeležil predsedstva omenjenih sindikatov, povedal, da izračuni, ki so jih naredili na Ekonomski fakulteti kažejo, da pa bodo tisti pri zelo visokih plačah na slabšem kot sedaj.

Neznanka še vedno ostaja, katera od treh variant bo obveljala Neznanka pa je še, katera od treh možnosti, ki jih je ponudil minister bo sprejeta. "Mislim, da je najnižja 1, 6 odstotka, druga je dva, tretja pa 2,4 odstotka." Minister sam je sicer že večkrat nakazal, da navija za drugo varianto, na sindikatih pa so nam povedali, da se glede tega še niso opredelili.

Tudi Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides podpira prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno, saj je bilo dopolnilno zavarovanje doslej po besedah predsednika omenjenega sindikata Konrada Kuštrina predmet "tajkunstva in zaslužkarjev". Vendar pa opozarja, da to ne bi smelo preiti v breme delodajalcev, saj so neto plače v Sloveniji že tako med najbolj obremenjenimi v Evropi. Luknja v proračunu Toda na račun tega, da imajo delavci svoje bruto plače obremenjene z višjo prispevno stopnjo, nastane še ena težava. Z njenim dvigom se namreč zmanjša dohodninska osnova, od katere morajo ti isti delavci plačevati dohodnino in zaradi tega nastane v proračunu luknja.

Za zakrpanje omenjene luknje pa ZSSS ponujajo enostavne odgovore. Najprej dvig BDP, ki je v času svetovne gospodarske krize zelo padel, drugi možni vir po njihovem prepričanju pa je učinkovito zmanjšati delo na črno, saj bi to pomenilo manjšo obremenjenost za vse.

Vprašljiva je tudi podjetizacija javnih zavodov Pri reformi zdravstvenega sistema se ZSSS zdi vprašljiva tudi podjetizacija javnih zdravstvenih zavodov, saj se bojijo, da omenjena ne bi pripeljalo do tega, da bi s časoma ostali brez zdravstvenih storitev, ki ne bi bile dobičkonosne. Fides pa meni, da je sicer dobro, da se večja pooblastila prenesejo na vodstva javnih zavodov, ne zaupajo pa v njihovo menedžersko usposobljenost.

Mnenja različna tudi o izvzemu določenih kadrov iz sistema plač v javnem sektorju ZSSS moti tudi namera, da se nekatere zdravstvene kadre izvzame iz sistema plač v javnem sektorju, čeprav se zavedajo, da minister ni govoril o tem, da gredo ven določeni poklici, temveč le timi. Minister je namreč omenjen predlog, tako Lučka Böhm, povezal s pomanjkanjem določenega kadra. V Fidesu pa se jih zdi nedopustno, da se vse poklicne sindikate stlači v en lonec. "To je ena največjih napak, saj je tak sistem zelo neprožen in ne daje nobenih možnosti nagrajevanja sposobnih in marljivih ljudi."

Sicer pa bosta oba sindikata stališča do predloga nadgradnje zdravstvenega sistema dokončno in formalno oblikovala in predstavila v naslednjih dneh.