SiolNET.
0,53

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Kako je prav?

Vsega ne smemo jemati preveč dobesedno

0,53

termometer

SSKJ

Bralec meni, da novinarji vse prepogosto uporabljajo prislov dobesedno, ko "seveda mislijo v prenesenem pomenu, z dodajanjem besede dobesedno pa izpade ... dobesedno".

Pozdravljeni,
v želji po pretiravanju novinarji v stavek vse pogosteje vrinejo besedo "dobesedno". Če navedem samo nekaj primerov:

- Novinarji so igro svoje reprezentance dobesedno raztrgali.
- Belo knjigo o pokojninah so sindikati včeraj dobesedno raztrgali.
- Polanc se je pod vlado Hovnikove dobesedno vdrl v zemljo.
- Modro-beli so začeli sijajno, na krilih navijačev so dobesedno leteli po parketu.

Sam menim, da uporabljamo besedo dobesedno zato, da razjasnimo, da ne govorimo v prenesenem pomenu. V teh primerih pa novinarji seveda mislijo v prenesenem pomenu, z dodajanjem besede dobesedno pa izpade ... dobesedno. Se pa takšni stavki pojavljajo vsepovsod, od jutranjega programa, športnih prenosov do poročil javne televizije.

Hvala za odgovor, Grega.

 

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in Slovenski pravopis (SP) v svojih geselskih člankih navajata tudi kvalifikatorje, ki označujejo rabo besed. To so oznake, ki nam povedo, ali je določena beseda ekspresivno ali kako drugače zaznamovana.

Kaj sploh pomeni beseda kvalifikator? kvalifikator V geselskih člankih se srečamo s kvalifikatorjema lingv. in jezikosl., ki označujeta, da se ta beseda uporablja v lingvističnih, torej jezikoslovnih besedilih.

Kvalifikator knj. pog. označuje besede, ki so v rabi zlasti v bolj sproščenih govornih položajih, z nar. so označene besede, vzete iz narečja, kvalifikator strok. stoji v geselskih člankih, ki se uporabljajo v kateri od strok, v vsakdanji jezikovni rabi pa imajo nestrokovno vzporednico. V članku Je voznik res podlegel poškodbam? smo se posvetili dvema besedama oz. besednima zvezama s kvalifikatorjema publ. in urad. Prvi označuje besedo, pomen ali zvezo, značilno za dnevni in revijalni tisk ter za druge oblike javnega sporočanja, drugi pa jezikovno prvino, značilno za besedila uradov, ustanov, podjetij.

Našega bralca zanima, ali je v primerih, ki jih je izpostavil, primerna raba prislova dobesedno. Poglejmo, kakšna je razlaga:

Geselski članek dobeseden v SSKJ

dobesednoSSKJ

Geselski članek dobesedno v SP

dobesednoSP

Nas bo tokrat zanimala povsem zadnja razlaga iz SSKJ, ob kateri stoji kvalifikator ekspr. To je "jezikovna prvina, izražajoča čustvenost, natančneje težje določljivo". Če je vrsto čustvenosti mogoče določiti natančneje, je uporabljena posebna oznaka, npr. ljubk(ovalno), slabš(alno) ipd.

Našemu bralcu lahko torej odgovorimo, da so v navedenih primerih avtorji najverjetneje hoteli le poudariti svojo trditev, zato so se odločili za uporabo prislova dobesedno.

V rubriki Kako je prav? odgovarjamo na vprašanja o jezikovnih dilemah. Če ste opazili kak zanimiv zapis ali drug jezikovni pojav, če imate vprašanje o slovenskem jeziku in slovnici, vabljeni, da nam pišete na kakojeprav@tsmedia.si. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin