Je voznik res podlegel poškodbam?

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pri glagolu podleči navaja dva pomena, in sicer:

- kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje (na primer: podlegel je njenim čarom, poezija je hitro podlegla tujim vplivom),

- umreti zaradi česa (na primer: podlegla je pljučnici, podlegel je poškodbam).

Ob drugem pomenu najdemo stilno-zvrstni kvalifikator publicistično, ki označuje besedo, pomen ali zvezo, značilno za dnevni in revijalni tisk ter za druge oblike javnega sporočanja.

Za napotek o normativnosti pobrskajmo po Slovenskem pravopisu. Kot lahko razberemo, je raba glagola podleči ustrezna v primerih, kot sta podleči boljšemu nasprotniku in podleči tujim vplivom, odsvetovana pa ravno v primerih, ki so prav tako kot v SSKJ označeni s kvalifikatorjem publicistično. Med njimi je tudi: podleči poškodbam → umreti zaradi poškodb.

Z iskanjem po korpusu Gigafida med slovenskimi novinarskimi besedili vendarle najdemo kar nekaj primerov besedne zveze podleči poškodbam. V posameznih časopisih, revijah in spletnih medijih se pojavljajo različno pogosto.

Zakaj je tako? Težko presodimo, ali gre pri izbiri izraza podleči v besednih zvezah s pomenom umreti za neupoštevanje norme zaradi nepoznavanja, za napako ali malomarnost ali za zavestno odločitev avtorjev besedil in lektorjev, da je ta izbira kljub normativni oznaki primerna sporočevalnim okoliščinam. S tem so pogosto povezani dvomi o pravilni interpretaciji oznake publicistično, ki spremlja tako SSKJ kot SP,  in vprašanja o (ne)aktualnosti jezikovnih priročnikov – ti so v trenutku, ko izidejo, že korak za jezikom in živostjo rabe.

Kakorkoli že, najmlajši normativni jezikovni priročnik, Slovenski pravopis iz leta 2001, takšno rabo v knjižnem jeziku odsvetuje.

Ste se že kdaj znašli v jezikovnem dvomu? Prva pomoč naših lektoric:

• Veste, kako se pravilno zapiše datum?
• Zaimek, kateri se pogosto znajde tam, kjer ni treba
• Zakaj Kranjska Gora in ne Kranjska gora?
• Pred kot stoji vejica?
• Moči ali morati, to je zdaj vprašanje
• Je za tremi pikami presledek?

Kaj pa tekom?

Predlog tekom po Slovarju slovenskega knjižnega jezika v zvezi z rodilnikom izraža čas, v katerem se kaj dogaja; čas med dogajanjem.

Slovenski pravopis nas napotuje k izbiri manj zaznamovanih sredstev.

Kako bi lahko to povedali drugače? Oglejmo si nekaj primerov.

Ob tem omenimo še izraz v teku s pomenom časa trajanja časovne enote, dogajanja; v času, v obdobju, ki ga prav tako raje nadomestimo z manj zaznamovanimi izbirami, na primer: Preiskava se nadaljuje/teče (ni v teku), dokumente boste prejeli v enem tednu (ne v teku enega tedna).