Do včeraj skoraj 100 tisoč pripomb na vrednotenje

"Nismo pričakovali, da bo toliko napak," je ob predstavitvi dosedanjega poteka vrednotenja povedal Seliškar, a je po drugi strani vendarle optimističen: "Tudi če se na koncu izkaže, da je napak za kakšen odstotek, bo to zelo dober rezultat." V vseh obvestilih je, skupaj z atributnimi podatki, okoli 84 milijonov podatkov.

Seliškar je glede pogostosti napak bil odločen in jasen: "Lastniki so odgovorni za svojo lastnino." Ne zanika, da so napake nastajale tudi na strani geodetske uprave, a je prepričan, da je "izvirni greh" neurejeno lastniško stanje. Tako kot okoljski minister dr. Roko Žarnić opozarja, da lastniki velikokrat ne poskrbijo za pravilno knjižbo dedovanja ali prodaje, tega pa geodetska uprava brez pomoči lastnikov ne more ugotoviti. "V Ljubljani smo kadrovsko podhranjeni" Glede na izjave premierja Pahorja, češ da bo geodetska uprava sama popravila napake in da lastnikom ni treba ukrepati, Seliškar pojasnjuje, da geodetska uprava sicer lahko odkrije in odpravi marsikatera neskladja in nepravilnosti, mnogih, predvsem povezanih z lastništvom, pa ne. Prav tako pojasnjuje, da rok 25. november (po pošti poslane pripombe bodo sprejemali še do 29. novembra) velja le za pripombe o modelu vrednotenja, medtem ko se napake v podatkih lahko popravijo kadar koli do trenutka, ko bodo evidence odstopljene v davčne namene.

Če bo intenziteta obiskov na geodetskih upravah ostala na visoki ravni, dobro polovico pripomb so doslej prejeli prav na ta način, bodo vendarle premislili o podaljšanju tega roka. "Že zdaj ugotavljamo, da so vrste precej manjše kot v prvih dveh tednih. Vrste so le še na Obali, kjer so nepremičninska stanja še posebej zapletena, in v Ljubljani, kjer je obseg dela velik – kar zadeva nepremičnine, je Ljubljana pol Slovenije," je povedal Seliškar in ob tem znova poudaril, da geodetski upravi v Ljubljani primanjkuje sodelavcev: "Drugod po Sloveniji vrst praktično ni, zato delo, kolikor je možno, pošiljamo iz Ljubljane po drugih izpostavah."

Samomorilski projekt Seliškar je podrobno pojasnil vse možne okoliščine, ki so lahko pripeljale do napak. Nekatere evidence namreč dolgo časa niso vsebovale enotne matične številke občana, zato lastnikov s pogostejšimi kombinacijami imena in priimka niso mogli enoznačno opredeliti. Veliko je napak in pomanjkljivosti tudi v številnih drugih evidencah, programska oprema za delo geodetske uprave je zastarela in omogoča le lokalno delo. "Pravi čudež je, da ta programska oprema še deluje, ni izključeno, da se bo enkrat sesula," je posvaril Seliškar in ocenil, da bi nujna posodobitev programske opreme stala okoli 20 milijonov evrov.

Na geodetski upravi prav tako obžalujejo, da jim k projektu ni uspelo privabiti upravnih enot in drugih, ki bi lahko pripomogli k boljši izvedbi. In zakaj niso, če so vedeli za vse težave že v izhodišču, uredili najprej to in se šele potem lotili tako obsežnega projekta? "Tako bi lahko čakali še deset let in se ne bi nič premaknilo, a mislim, da smo le dokazali, da je možno projekte peljati vzporedno. Se pa zavedamo, da je morda vse skupaj bilo nekoliko samomorilsko."

"Pri nas je kriv tisti, ki na napake opozori" Odstop ne bi bil primeren odziv na ugotovljene težave, menita tako Žarnić kot Seliškar. "Lahko bi prišlo še deset drugih, pa bi bilo enako," je prepričan Seliškar. Minister Žarnić pa je opozoril, da je ministrstvo za okolje in prostor le razkrilo napake, ki povečini izvirajo drugje, in zato ne morejo zanje nositi bremena odgovornosti. "Pri nas je žal tako, da je kriv tisti, ki napake razkrije in na njih opozori," je pristavil. Ob tem sta oba večkrat opozorila, da bi za pravilnost vrednotenja že prej lahko največ naredili lastniki sami, če bi ustrezno poskrbeli za dokumentiranje svojega lastništva.

O primerih, da so v zemljiški knjigi sicer pravi podatki, pri vrednotenju pa ne, pa Seliškar meni, da ti niso množični. Ob tem je dodal, da so lastniki, ki so obiskali pisarne geodetske uprave, bili zadovoljni: "Kar vprašajte jih, vsi odhajajo zadovoljni, ker so zadeve hitro uredili." A tudi tokrat tako Seliškar kot Žarnić opozarjata: popravki v registru še ne pomenijo avtomatizma za popravke v zemljiški knjigi. "Stanje v zemljiški knjigi je treba urediti posebej, ker trenutna zakonodaja dopušča spremembe v zemljiški knjigi le na podlagi zemljiškoknjižne vloge na zahtevo lastnika. Če se to stanje ne uredi, se lahko že ob naslednjem prenosu pravilni podatki iz registra nepremičnin prekrijejo z neposodobljenimi podatki iz zemljiške knjige."