SiolNET. Digisvet Novice
4,41

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Začetek pomorske operacije stoletja: ena od tarč tudi na obali Hrvaške

4,41

termometer

Eksperimentalna tehnologija deluje, kot mora, zdaj pa se začne zares, so ta teden sporočili iz nizozemske neprofitne organizacije The Ocean Cleanup in napovedali enega od najbolj ambicioznih projektov, kar se jih je do zdaj lotil človek. Odstraniti nameravajo največje divje odlagališče odpadkov na svetu, tako imenovano veliko pacifiško cono smeti sredi Tihega oceana, v kateri plava dva tisoč milijard kosov plastike, veliko pa je za 70 Slovenij. Del načrta, ki se zdi vse bolj izvedljiv, je tudi obvladovanje kritičnih točk, kjer se v morja in oceane steka največ plastike. Ena od največjih v Evropi je na hrvaški obali. 

Glavna dela pacifiškega čistilnega sistema organizacije The Ocean Cleanup sta plovna komponenta, od 600 metrov do prek dveh kilometrov dolga cev z velikim premerom, ki s seboj vleče površinske plastične smeti in skrbi za to, da se ves sistem po oceanu premika s pomočjo vetra in valovanja, in trimetrska stena, pritrjena na dno cevi, ki lovi kose plastike, skrite tik pod morsko gladino. Sistem je bil zasnovan tako, da naj bi se premikal hitreje od plastičnih smeti, ki jih sem ter tja po oceanu nosijo skoraj izključno morski tokovi, in jih s tem zbiral na enem mestu. To se je na začetku izjalovilo, saj je čistilni sistem plul prepočasi, zaradi česar so mu smeti uhajale. Najnovejšo in tudi najbolj učinkovito različico zajetja zdaj vlečeta dve plovili.  Glavna dela pacifiškega čistilnega sistema organizacije The Ocean Cleanup sta plovna komponenta, od 600 metrov do prek dveh kilometrov dolga cev z velikim premerom, ki s seboj vleče površinske plastične smeti in skrbi za to, da se ves sistem po oceanu premika s pomočjo vetra in valovanja, in trimetrska stena, pritrjena na dno cevi, ki lovi kose plastike, skrite tik pod morsko gladino. Sistem je bil zasnovan tako, da naj bi se premikal hitreje od plastičnih smeti, ki jih sem ter tja po oceanu nosijo skoraj izključno morski tokovi, in jih s tem zbiral na enem mestu. To se je na začetku izjalovilo, saj je čistilni sistem plul prepočasi, zaradi česar so mu smeti uhajale. Najnovejšo in tudi najbolj učinkovito različico zajetja zdaj vlečeta dve plovili. Foto: The Ocean Cleanup

Organizacija The Ocean Cleanup, ki jo je leta 2013 ustanovil danes šele 27-letni nizozemski izumitelj hrvaških korenin Boyan Slat, je pred tremi leti proti Tihemu oceanu poslala eksperimentalno floto zajetij za plastične smeti, ki plavajo tik pod gladino Tihega oceana. 

Po več porazih in negotovosti javnosti so to sredo v organizaciji razglasili, da ni več dvoma, da prototipni lovilec plastičnih odpadkov deluje. V pristanišče v Viktoriji na zahodu Kanade so njihova plovila, vračajoč se z 12 tednov trajajočih misij prestrezanja smeti, namreč pritovorila več deset ton odpadne plastike, nabrane na Tihem oceanu. 

"To je najpomembnejših 29 tisoč kilogramov odpadkov, ki smo jih kadarkoli zbrali. Ti odpadki dokazujejo, da lahko poberemo tudi drugih sto milijonov kilogramov. To moramo storiti tritisočkrat in velika pacifiška zaplata odpadkov bo obstajala samo še v zgodovinskih knjigah," je ob prelomnici dejal prvi mož organizacije Boyan Slat.

Boyan Slat, ustanovitelj organizacije The Ocean Cleanup Boyan Slat, ustanovitelj organizacije The Ocean Cleanup Foto: Guliver Image

V petih letih bi lahko največje smetišče na svetu skrčili za 50 odstotkov

Glavna prednost zajetij za odpadke je skalabilnost, kar pomeni, da je njihovo velikost mogoče prilagajati in s tem močno povečati učinkovitost sistema, poudarjajo v organizaciji The Ocean Cleanup.

Na Tihi ocean bodo v bližnji prihodnosti zato poslali lovilce plastike, ki bodo delovali po enakem načelu kot prototipni, le da bodo z dolžino 2,5 kilometra kar trikrat daljši. The Ocean Cleanup za začetek načrtuje floto desetih takšnih sistemov.

Pri The Ocean Cleanup so bili ponosni na dejstvo, da jim je v samo enem krogu iz morja uspelo dvigniti kar devet ton plastičnih odpadkov. V primerjavi z na videz brezmejnim smetiščem na Tihem oceanu se to sicer zdi mikroskopsko malo, toda opozorili so, da je to šele začetek in da gre za "prototipne" številke, katerih namen je skoraj izključno potrditev, da sistem deluje. Pri The Ocean Cleanup so bili ponosni na dejstvo, da jim je v samo enem krogu iz morja uspelo dvigniti kar devet ton plastičnih odpadkov. V primerjavi z na videz brezmejnim smetiščem na Tihem oceanu se to sicer zdi mikroskopsko malo, toda opozorili so, da je to šele začetek in da gre za "prototipne" številke, katerih namen je skoraj izključno potrditev, da sistem deluje. Foto: The Ocean Cleanup

V napovedih, koliko plastike bodo lahko dvignili iz največjega oceana na Zemlji, so zelo ambiciozni: flota naj bi imela sposobnost, da veliko pacifiško zaplato smeti v petih letih skrči za kar 50 odstotkov. 

Plastične odpadke, ki jih bodo prevažali na kopno, bodo reciklirali ali uničili kako drugače. 

Bodo poseben sistem pripeljali tudi v hrvaško morje, kjer je ena od kritičnih točk?

Drugi del načrta organizacije za očiščenje svetovnih morij je program Interceptor, ki ima zaradi manjšega obsega in lokalizacije morda kar solidne možnosti za uspeh.

Plastično nesnago, ki polni oceane, vsako leto se je vanje steče okrog sto milijonov ton, želijo odrezati pri viru: rekah, ki odpadke iz notranjosti celin tovorijo v morje. 

Zajetje Interceptor v Maleziji Zajetje Interceptor v Maleziji Foto: The Ocean Cleanup

The Ocean Cleanup želi posebne zbiralnike Interceptor (Prestreznik po slovensko) – ti bodo prestrezali in do odvoza skladiščili plastične odpadke, ki jih bo v njihova zajetja prinesel rečni tok – do leta 2025 namestiti na tisoč rekah na svetu, ki spadajo med največje onesnaževalce oceanov in vanje skupaj prispevajo 80 odstotkov vseh (plastičnih) smeti.

Zemljevid rek, ki s plastiko najbolj onesnažujejo svetovne oceane. Prototipni prestrezniki trenutno že delujejo na izbranih lokacijah v jugovzhodni Aziji, kjer je problematika onesnaževanja oceanov s plastiko najverjetneje najhujša na svetu. | Foto: The Ocean Cleanup / Posnetek zaslona Zemljevid rek, ki s plastiko najbolj onesnažujejo svetovne oceane. Prototipni prestrezniki trenutno že delujejo na izbranih lokacijah v jugovzhodni Aziji, kjer je problematika onesnaževanja oceanov s plastiko najverjetneje najhujša na svetu. | Foto: The Ocean Cleanup / Posnetek zaslona

Največ plastike se v morje iz rek steka ob obalah Afrike, Srednje in Južne Amerike ter predvsem Indije in jugovzhodne Azije. 

V Evropi je medtem pet od šestih kritičnih točk, ki niso v Bosporski ožini oziroma ob vzhodni obali Turčije, v Jadranskem morju.

Tri so na albanski obali, ena pa na hrvaški, natančneje pri mestu Ploče, kjer se v Jadran izliva reka Neretva in Jadransko morje po ocenah organizacije The Ocean Cleanup na leto napolni s 127 tonami plastike. 

Le okrog deset odstotkov 225 kilometrov dolge reke Neretve teče po ozemlju Hrvaške. Le okrog deset odstotkov 225 kilometrov dolge reke Neretve teče po ozemlju Hrvaške. Foto: Wikimedia Commons

Vsi niso navdušeni

Junija 2018 so bili objavljeni rezultati ankete, v kateri so sodelovali oceanologi, morski biologi in okoljevarstveniki, razkrila pa je, da projekt Boyana Slata in organizacije The Ocean Cleanup še zdaleč ni brezhiben. Najbolj jih skrbi, da:

- bodo pasivna zajetja plastike ogrožala morske živali, ker ne bodo mogla razlikovati med odpadki in živimi bitji, temveč bodo s seboj vlekla vse, kar se bo znašlo na njihovi poti. Živali, kot so želve ali morski sesalci, bi se tako lahko zapletli v smeti, katerih zelo visok delež so ribiške mreže;

Pri The Ocean Cleanup zatrjujejo, da je sistem za zbiranje plastike zasnovan tako, da bo morski tok tekel pod njim, kar pomeni, da se bodo živali pregradi lažje izognile. Opozarjajo sicer, da obstaja možnost, da bi čistilna akcija vendarle lahko negativno vplivala na nekatere živali, a so prepričani, da gre za dolgoročno dobro rešitev za oceanski ekosistem.  |  Foto: The Ocean Cleanup Pri The Ocean Cleanup zatrjujejo, da je sistem za zbiranje plastike zasnovan tako, da bo morski tok tekel pod njim, kar pomeni, da se bodo živali pregradi lažje izognile. Opozarjajo sicer, da obstaja možnost, da bi čistilna akcija vendarle lahko negativno vplivala na nekatere živali, a so prepričani, da gre za dolgoročno dobro rešitev za oceanski ekosistem.  | Foto: The Ocean Cleanup

- bo morebitno slabo vreme zajetja poškodovalo tako, da bodo tudi sama postala še eden od odpadkov v veliki pacifiški coni smeti. Boyat Slat javnost miri, da je to skoraj nemogoče, saj so zajetja zasnovana tako, da lahko kljubujejo tudi najbolj ekstremnemu vremenu;

- bo rešitev neučinkovita, saj ne naslavlja resnične težave, delcev mikroplastike, ki so tisti, ki se najpogosteje znajdejo v prebavilih prebivalcev oceanov in morskih ptic. V organizaciji The Ocean Cleanup kritikom odgovarjajo, da mikroplastika v oceanih nastaja z razpadom večjih kosov plastike, ki jih bodo z zajetji iz morja poskusili odstraniti, še preden bi se razpad lahko začel;

The Ocean Cleanup se kot neprofitna organizacija financira izključno od donacij. Med sponzorji čiščenja oceanov so tudi nekatera svetovno znana imena, kot sta Marc Benioff, ustanovitelj in direktor tehnološkega velikana Salesforce, in vlagatelj Peter Thiel, ki je z Elonom Muskom leta 1999 zagnal plačilni servis PayPal. Z organizacijo sodeluje tudi danski Maersk, največji operater kontejnerskih ladij na svetu. The Ocean Cleanup se kot neprofitna organizacija financira izključno od donacij. Med sponzorji čiščenja oceanov so tudi nekatera svetovno znana imena, kot sta Marc Benioff, ustanovitelj in direktor tehnološkega velikana Salesforce, in vlagatelj Peter Thiel, ki je z Elonom Muskom leta 1999 zagnal plačilni servis PayPal. Z organizacijo sodeluje tudi danski Maersk, največji operater kontejnerskih ladij na svetu. Foto: Guliver Image

- pobiranje plastike iz oceana ni prava rešitev, saj bi morali najprej poskrbeti za to, da se reke plastike sploh ne bi več stekale v morje. The Ocean Cleanup je kritiko slišal in to problematiko naslovil z zajetji Interceptor. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin