SiolNET. Digisvet Novice
5,69

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Umrl je legendarni računalničar Clive Sinclair

5,69

termometer

Clive Sinclair
Clive Sinclair je veljal za računalniškega vizionarja, ki je bil v marsikaterem pogledu močno pred svojim časom. Foto: Guliver Image

V 82. letu starosti je po dolgoletnem boju z boleznijo, ki je bila posledica raka, v Londonu umrl britanski računalniški pionir Clive Sinclair. Veljal je za morda najpomembnejšega evropskega utemeljitelja koncepta osebnega računalnika in s tem popularizatorja osebnega računalništva v Evropi, prav po njegovi zaslugi pa se je z računalnikom prvič srečal tudi marsikateri Slovenec.

Clive Sinclair je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izumil enega od prvih res priročnih žepnih kalkulatorjev, Sinclair Executive, ki je bil v primerjavi s takratno ponudbo precej bolj vitek, toda britanskega računalničarja si bo svet najbolj zapomnil po osebnem oziroma domačem računalniku ZX Spectrum.

ZX Spectrum, med ljubitelji je bil zaradi barvne sheme in zmožnosti predvajanja barvne slike znan tudi kot "mavrica", je predvsem v Evropi povzročil pravo računalništvo revolucijo, saj je bil dovolj poceni, da so si ga lahko privoščili v marsikaterem gospodinjstvu, oziroma pa dovolj zmogljiv, da je lahko poganjal računalniške igre in drugo programsko opremo.

Če pogledamo strojno zmogljivost, ni bil ZX Spectrum nič posebnega, saj so njegovo sredico sestavljali osembitni mikroprocesor Zilog Z80A, ki je tekel pri 3,5 megaherca, grafični čip, sposoben izrisa slike v najvišji ločljivosti 256 x 192 slikovnih pik, in 16 ali 48 kilobajtov pomnilnika, programi pa so bili spisani v programskem jeziku BASIC. Primerljivo s Commodorjem 64 in platformo BBC Micro, s katero so svoj tržni delež iskali Sinclairjevi najostrejši tekmeci Acorn Computers. Prevlado na Otoku si je Spectrum zagotovil s ceno, ki je znašala res proletarskih 200 dolarjev (125 britanskih funtov). Commodore je za svojo štiriinšestdesetico zahteval trikrat toliko, BBC Micro pa s 300 funti ni bil prav daleč za njim. Če pogledamo strojno zmogljivost, ni bil ZX Spectrum nič posebnega, saj so njegovo sredico sestavljali osembitni mikroprocesor Zilog Z80A, ki je tekel pri 3,5 megaherca, grafični čip, sposoben izrisa slike v najvišji ločljivosti 256 x 192 slikovnih pik, in 16 ali 48 kilobajtov pomnilnika, programi pa so bili spisani v programskem jeziku BASIC. Primerljivo s Commodorjem 64 in platformo BBC Micro, s katero so svoj tržni delež iskali Sinclairjevi najostrejši tekmeci Acorn Computers. Prevlado na Otoku si je Spectrum zagotovil s ceno, ki je znašala res proletarskih 200 dolarjev (125 britanskih funtov). Commodore je za svojo štiriinšestdesetico zahteval trikrat toliko, BBC Micro pa s 300 funti ni bil prav daleč za njim. Foto: Wikimedia Commons

Izjemna priljubljenost računalnika ZX Spectrum je v Evropi, predvsem v Sinclairjevi domači Veliki Britaniji, botrovala velikemu napredku v razvoju evropske tehnološke industrije in predvsem ustanavljanju brezštevilnih razvijalcev videoiger in programske opreme, nekateri obstajajo še danes. 

Kot gobe po dežju so v Evropi rastli tudi kloni ZX Spectruma. Še posebej priljubljeni so bili v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Prav ZX Spectrum oziroma kateri od njegovih klonov je bil zato prvi računalnik, s katerim se je srečal marsikateri Slovenec. 

Vizionar, ki je bil pred svojim časom

Clive Sinclair je kasneje trg elektronike podobno kot z računalniki ZX poskusil navdušiti še z drugimi izumi, na primer žepnim televizorjem in pa kultnim električnim vozilom C5. Kljub temu, da mu ni več uspevalo tako kot z računalniki, ni nikoli nehal verjeti, da bodo njegove izume oziroma njihove derivate ljudje v prihodnosti vendarle uporabljali.

Clive Sinclair v svojem električnem "triciklu" C5, januar 1984 Clive Sinclair v svojem električnem "triciklu" C5, januar 1984 Foto: Reuters

Glede na to, da ima tako rekoč vsak danes svoj pametni telefon, ki je lahko tudi televizor, mnogi pa se že vozijo z električnimi vozili (ne le avtomobili, tudi skiroji in kolesi, na primer), je imel prav.

Na to je na družbenem omrežju Twitter opozoril tudi slavni britanski voditelj avtomobilističnih oddaj James May z zapisom: "Sinclair je vsaj živel tako dolgo, da je videl, da je imel v marsičem prav."

Sinclairju sta se poklonila tudi šefa Tesle in Microsofta

"RIP, gospod Sinclair. Oboževal sem tisti računalnik," je na Twitterju zapisal Elon Musk, šef Tesle:

Ob smrti britanskega računalniškega pionirja se je odzval tudi Satya Nadella, direktor Microsofta. "Tvoje inovacije so demokratizirale računalništvo in navdihnile marsikoga, vključno z mano," je zapisal:

 

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin