Mesto, kamor gredo umret naši računalniki

Na svetu se je lani nabralo več kot 40 milijonov ton elektronskih odpadkov – izrabljenih ali nedelujočih računalnikov, televizorjev, sesalcev, bele tehnike in teh ali onih pripomočkov. Glede na poročilo univerze Združenih narodov pot do reciklažnih procesov najde samo šestina e-smeti. Preostanek se kopiči in seli po zbirnih mestih, pogosto pa pristane tudi na tovornih ladjah, ki so na poti v eno od obalnih držav tretjega sveta. Kot je Gana v Gvinejskem zalivu na zahodu afriške celine. Predmestje njene prestolnice Akra Agbogbloshie je pod pretvezo donacij elektronike iz razvitega Zahoda in nezakonitega izvoza postalo eno največjih odlagališč e-odpadkov na svetu.

Pot med gorečimi računalniki išče staro in mlado Pogled na Agbogbloshie, nekdanje močvirje, je zastrašujoč. Področje, na katerem je dogajanje pred kratkim na svoji spletni strani dokumentiral nemški fotograf Kevin McElvaney, je videti kot zadnje počivališče izmaličene elektronike.

Med televizorji z razbitimi zasloni, hladilniki, iz katerih se na že tako zastrupljeno prst zliva hladilna tekočina, in odsluženimi računalniki kar mrgoli ljudi. "Elektronski mrhovinarji", med katerimi so tako lokalni prebivalci kot priseljenci iz Slonokoščene obale, Benina, Toga, brskajo po kupih odpadkov v upanju, da bodo našli kaj dragocenega. Tudi sežigajo jih – stopljena plastika razkrije kovine, kot je baker, ki ga je mogoče prodati predelovalnicam v Akri.

To počnejo z golimi rokami, številni so tudi bosonogi. Izkupiček, na katerega lahko upajo za slalomiranje med gorečo belo tehniko in vdihavanje strupenih plinov, je v povprečju dva evra na dan, piše McElvaney. Večina delavcev je starih od sedem do 25 let. Začaran krog, ki vodi v prezgodnjo smrt Mnogi delavci, ki obiščejo Agbogbloshie, upajo, da bodo z zbiranjem odpadnih surovin hitro zaslužili nekaj denarja in odlagališče zapustili. A nekaj tednov se sprevrže v nekaj mesecev in nato v nekaj let. Z delom na smetišču padejo v začaran krog Agbogbloshieja, piše McElvaney. Zaslužen denar porabijo za hrano in zdravila. Ta mnogi potrebujejo zaradi toksičnih razmer, ki nastajajo zaradi sežiganja odpadkov.

Nekateri, sploh priseljenci iz drugih afriških držav, se za odhod iz Agbogbloshieja preprosto ne odločijo tudi zato, ker jih doma ne čakajo priložnosti za delo. Denarja za izobrazbo nimajo, družine pa so morda izgubili v državljanskih vojnah in drugih oboroženih sporih, ki v zadnjem času pestijo Afriko.

Denar, prislužen na smetišču, raje kot za zdravila zapravljajo za mamila. Ta jim pomagajo pozabiti na težave z dihanjem, glavobole, slabost in nespečnost, ki jih povzroča delo na kilometrski planjavi Agbogbloshie. Precej jih ne bo dočakalo 30. leta, saj je že zdaj veliko takšnih, ki bolehajo za rakom, je na blogu še zapisal fotograf McElvaney.

E-odpadki pa še kar prihajajo Agbogbloshie je tako ekološka kot družbena katastrofa, številni okoljevarstveniki pa opozarjajo, da se bo stanje v prihodnjih letih še poslabšalo. Izvoz elektronskih odpadkov v Gano naj bi se do leta 2020 podvojil.

Največ e-smeti na svetu sicer proizvedejo Kitajska in Združene države Amerike, skupno kar 32 odstotkov mednarodne kvote. V Evropski uniji je na prvem mestu Velika Britanija, tesno ji sledi Nemčija. Večino elektronskih odpadkov sicer predstavlja bela tehnika (pralni stroji, hladilniki, pečice), manjši gospodinjski aparati (sesalniki, brivniki, videokamere) in zasloni vseh vrst, je razvidno iz poročila ZN o onesnaževanju v letu 2014.