Sobota, 13. 3. 2021, 10.56
3 leta, 5 mesecev
Intervju: Darja Kocjan, direktorica družbe Slovenske železnice – Potniški promet
Letos v Sloveniji še 23 novih potniških vlakov, do konca 2022 jih bo skupaj 52
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,44
24
Direktorica družbe SŽ – Potniški promet Darja Kocjan
V začetku leta, ki ga je Evropska unija lani razglasila za leto železnice, so potniški vlaki znova zapeljali v Kočevje. Tudi drugod na slovenske tire postopoma prihajajo novi potniški vlaki – toda ali bo to še več ljudi prepričalo o potovanju s slovenskimi vlaki?
Hrbtenica javnega potniškega prometa je železnica, poudarja direktorica družbe SŽ – Potniški promet Darja Kocjan. To prepoznava tudi Evropska unija, tudi s svojim zelenim dogovorom na področju prometa, saj je, kot poudarjajo tudi v Bruslju, železniški promet do okolja najbolj prijazen, varen in energetsko učinkovit način prevoza.
Toda za razvoj trajnostne mobilnosti je treba postoriti še marsikaj, predvsem nadaljevati posodabljanje javne železniške infrastrukture. Prihod novih sodobnih vlakov je zagotovo eden od korakov, s katerimi bodo vse prednosti železniškega potniškega prometa še bolj približali svojim zdajšnjim in prihodnjim potnikom, je prepričana Kocjanova.
"Za razvoj trajnostne mobilnosti je treba postoriti še marsikaj, predvsem nadaljevati posodabljanje javne železniške infrastrukture."
Po pol stoletja je potniški vlak spet pripeljal v Kočevje. Kakšna je zasedenost potniških vlakov na tej progi?
Med 4. januarjem letos, ko je začel voziti vlak med Ljubljano in Kočevjem, in 31. januarjem smo prepeljali 7.438 potnikov, v februarju pa 7.512 potnikov. Trenutno smo v zelo nehvaležnem obdobju za kakršnekoli napovedi, saj so v začetku leta veljali strogi vladni ukrepi, ki so omejevali gibanje občanov zunaj občin oziroma regij, zaprte so bile šole, fakultete …
Kdaj potem lahko pričakujemo prave številke?
Do realnega števila potnikov bomo prišli, ko se bodo sprostili vsi epidemiološki ukrepi, prav tako se bodo občani počasi privadili na to dodatno vrsto prevoza. Na začetku je težko spremeniti potovalne navade, zato je potrebno daljše obdobje, da dobimo realno sliko.
"Med 4. januarjem letos, ko je začel voziti vlak med Ljubljano in Kočevjem, in 31. januarjem smo prepeljali 7.438 potnikov, v februarju pa 7.512 potnikov."
Ali bi bilo z boljšo usklajenostjo voznih redov potnikov še več?
Če govorimo o kočevski progi, je zaradi infrastrukturnih omejitev vozni red na kočevski progi prilagojen obstoječim vožnjam vlakov na relaciji Metlika–Novo mesto–Ljubljana. Prav tako imamo trenutno še infrastrukturno omejitev – na postaji Grosuplje, kjer istočasno ne morejo biti trije potniški vlaki, ker ni dovolj peroniziranih tirov. Ko bo uresničen projekt prenove postaje Grosuplje, načrtujemo še več povezav po načelu hitrega prestopanja.
Ali upoštevate želje lokalnih skupnosti, iz katerih prihajajo potniki na tej progi?
V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, župani in ministrstvom smo 1. februarja v vozni red vključili dodatni jutranji vlak proti Ljubljani ter zagotovili dodatne postanke. Dodatne spremembe in prilagoditve voznega reda so pričakovane julija, ko se spreminja vozni red. Pričakujemo, da bo število potnikov na omenjeni progi raslo.
Zakaj niso vozni redi bolje usklajeni tudi na železniški postaji Ljubljana? To namreč onemogoča boljše povezave med regijami in onemogoča učinkovit mestni promet …
Na postaji Ljubljana je vozne rede težko uskladiti, saj je Ljubljana vozlišče treh enotirnih in dveh dvotirnih prog. Predvsem na enotirnih progah je zaradi križanj težko usklajevati vozni red tako, da bi zadovoljili kar največ uporabnikov in dodatno omogočili še zveze v Ljubljani. Z nadgradnjo železniškega omrežja Ljubljanske urbane regije (LUR) se predvideva več direktnih voženj prek postaje Ljubljana (na primer Logatec–Ljubljana Moste).
Kdaj pa to lahko pričakujemo?
V prihodnjih letih.
"Z nadgradnjo železniškega omrežja Ljubljanske urbane regije (LUR) se predvideva več direktnih voženj prek postaje Ljubljana (na primer Logatec–Ljubljana Moste)."
Zakaj v Ljubljani in Mariboru nimamo (celovitega) mestnega železniškega prometa in enotne mestne vozovnice, kot je običajna praksa v številnih evropskih mestih?
S subvencionirano mestno vozovnico integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) potniki že zdaj vozijo tudi z vlaki na relacijah v mestnem območju. Imetnik enotne relacijske integrirane vozovnice IJPP pa poleg vlakov lahko uporablja še primestne relacijske avtobuse. Slovenske železnice – Potniški promet pa ponujajo tudi lastno mestno vozovnico, ki velja za vlake znotraj mestnega območja in zajema 16 postaj in postajališč.
Toda to še vedno ni enako integriranim mestnim vozovnicam, ki jih imajo številna evropska mesta …
Strinjam se, da je pri tem še veliko možnosti za izboljšave tako v Ljubljani kot v drugih mestih, je pa to del trajnostne prometne politike, ki jo usmerja ministrstvo za infrastrukturo.
Kako zagotoviti boljšo povezanost za vse potnike, ne samo za dijake in tiste, ki se vozijo v velika mesta? Ob sobotah na primer v Ilirsko Bistrico in iz nje trenutno vozi samo en vlak (sicer pa dva), iz Novega mesta pa odpelje zadnji vlak že malo pred 16. uro …
Poleg ekonomske upravičenosti smo ob izvajanju potniškega prometa vezani na infrastrukturne omejitve. Ena od takih omejitev je tudi zasedenost postaj z osebjem upravljavca infrastrukture. Za Ilirsko Bistrico je zasedenost vlakov zelo slaba že ob delavnikih, kaj šele ob sobotah. Je pa razširjena ponudba ob nedeljah, predvsem za prevoz dijakov in študentov v večja mesta. Z novimi vlaki načrtujemo razširiti ponudbo v letu 2023, nekaj pa že v letu 2022.
"Poleg ekonomske upravičenosti smo ob izvajanju potniškega prometa vezani na infrastrukturne omejitve."
Kako na sploh pripeljati več potnikov na slovenske vlake?
Naprej je nujno ljudi prepričati o spremembi potovalnih navad, kar lahko storimo s pozitivnimi potovalnimi izkušnjami, s predvidljivostjo potovanja in digitalno podporo načrtovanja poti, izletov kot tudi dnevne mobilnosti. Varovanje okolja in trajnostni način mobilnosti sta izjemno pomembna in družbeno odgovorna naloga vsakega posameznika in družbe.
Toda v stare vlake je težko privabiti nove potnike …
Z novimi vlaki bomo v potniškem prometu stopili na pot celovite prenove in posodobitve voznega parka. Na Slovenskih železnicah do leta 2025 načrtujemo celovito prenovo potniškega voznega parka in s tem dokončno upokojitev starih garnitur, ki so v prometu na slovenskih tirih že več kot pol stoletja. Tako bomo lahko ponudili konkurenčni javni prevoz potnikov po železnici z zagotavljanjem celovite storitve potovanja potnika od doma do končnega cilja, z varnim, zanesljivim in udobnim železniškim prevozom in dodatno ponudbo mikromobilnosti prek partnerjev. Verjamemo, da se lahko kot hrbtenica javnega potniškega prometa s svojimi storitvami še bolj približamo potnikom.
Kaj bi bilo treba najprej spremeniti v slovenskem železniškem potniškem prometu?
Največja dodana vrednost, poleg seveda novih vlakov, mobilne prodaje kart, novih kartomatov, večje dostopnosti potovanj za osebe z omejeno mobilnostjo in kolesarje, bo in je modernizacija javne železniške infrastrukture, ki je tudi hkrati največja omejitev, na primer na enotirnih progah, za uvedbo taktnega voznega reda. Menim, da je nadaljnji razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji skupna naloga več deležnikov, mi kot prevoznik pa pri tem intenzivno sodelujemo tako v pobudah kot pri izvedbi.
"Menim, da je nadaljnji razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji skupna naloga več deležnikov, mi kot prevoznik pa pri tem intenzivno sodelujemo tako v pobudah kot pri izvedbi."
Kako so potniški vlaki lahko konkurenčni, če iz Ljubljane do 74 kilometrov oddaljenega Novega mesta vozijo skoraj dve uri, do Kopra, ki je z avtom oddaljen eno uro, pa poltretjo uro?
Potovanje z vlakom je varno, udobno in prijazno do okolja. Potovalni časi so na nekaterih relacijah konkurenčni potovanju z avtom predvsem v časovnih konicah, na primer v Zasavju, na Gorenjskem, iz Kamnika. Med Ljubljano in Novim mestom vozijo regionalni vlaki uro in pol, kar je v časovnih konicah prav tako lahko primerljivo med obema središčema mest. Med Ljubljano in Koprom vozi vlak InterCity 503 dve uri in sedem minut, seveda pa so lokalni vlaki z vsemi postanki počasnejši, vožnja traja dve uri in pol.
"Potovalni časi z vlakom so na nekaterih relacijah konkurenčni potovanju z avtom predvsem v časovnih konicah."
Zakaj potovalni časi niso krajši?
Potovalni časi so žal povezani s stanjem infrastrukture, vendar trenutno potekajo obsežne prenove javne železniške infrastrukture, ki seveda vplivajo na potniški promet. Modernizacija železniške infrastrukture, ki jo izvaja direkcija za infrastrukturo, je nujna in prepotrebna za razvoj javnega potniškega prometa v Sloveniji. Zagotovo sta tudi konfiguracija terena in geografija tista elementa, ki omejujeta hitrost vlakov.
"Na Slovenskih železnicah do leta 2025 načrtujemo celovito prenovo potniškega voznega parka in s tem dokončno upokojitev starih garnitur, ki so v prometu na slovenskih tirih že več kot pol stoletja."
Kakšni so odzivi na nove potniške vlake (Stadler Flirt)?
Izjemno pozitivni. Prav tako vlaki trenutno vozijo po progah, na katerih je bilo eno od največjih pomanjkanj zmogljivosti in kjer so vozili stari motorniki. Novi vlaki pa so sodobnejši, udobnejši, prostornejši. Vsa vrata imajo izvlečno stopnico za lažji vstop, prostore za osebe z omejeno mobilnostjo ter posebne toaletne prostore zanje, najmanj deset mest za kolesa in vtičnice za polnjenje različnih mobilnih naprav. Zagotavljajo sodoben informacijski sistem, vtičnice za polnjenje telefonov, prenosnih računalnikov, avtomatsko klimo in tako dalje. Vsi novi vlaki so opremljeni tudi s signalom wi-fi, ki omogoča dostopanje do interneta oziroma do različnih internetnih vsebin.
"Vsa vrata na novih vlakih imajo izvlečno stopnico za lažji vstop."
Kako bodo nove dobave garnitur potniških vlakov izboljšale potovanja po slovenskih tirih?
V prihodnjih letih se bo z novimi vlaki povečala pogostost regionalnih povezav z manj postanki in lokalnih vlakov z večjo zmogljivostjo, prevoz pa bo bolj udoben in bolj zanesljiv. Novi dizelski in večnapetostni električni vlaki bodo omogočili tudi čezmejno regijsko povezovanje v Avstrijo in na Hrvaško: udobno, hitro in brez prestopanja.
Kakšna je dinamika dobave drugih, tudi za elektrificirane proge?
V letošnjem letu pričakujemo poleg petih dizelmotornih garnitur (DMG), ki že vozijo, še 13 enopodnih elektromotornih garnitur (EMG) in 10 dvopodnih EMG. Do konca leta 2022 pa pričakujemo, da bo po slovenskih tirih zapeljalo že vseh 52 novih železniških garnitur. Z njimi bomo lahko zagotovili večjo kakovost potovanja v Sloveniji, največjo spremembo pa bodo zaradi zastarelega voznega parka prinesli prav dizelski vlaki.
"V letošnjem letu pričakujemo poleg petih dizelmotornih garnitur (DMG), ki že vozijo, še 13 enopodnih elektromotornih garnitur (EMG) in 10 dvopodnih EMG. Do konca leta 2022 pa pričakujemo, da bo po slovenskih tirih zapeljalo že vseh 52 novih železniških garnitur."
Na katerih progah bodo vozili novi vlaki?
Novi vlaki bodo vozili na vseh progah po Sloveniji. Prvi novi sodobni potniški vlaki vozijo po dolenjski, kamniški in kočevski progi. Vlaki so predvideni za regionalne povezave. Pri nas so tudi že tri nove elektrogarniture, ki jih preizkušamo.
Ali bodo vozili tudi na obmejnih in mednarodnih progah?
Stadler bo pridobil dovoljenje za vožnjo na Hrvaškem in v Avstriji po koncu preverjanja združljivosti z infrastrukturo omenjenih držav. Vključitev vozil Stadler (enopodni dizelmotorni vlaki in enopodni večnapetostni elektromotorni vlaki) za vožnje v teh državah pričakujemo z voznim redom v obdobju 2022/2023 oziroma 2023/2024.
"Stadler bo pridobil dovoljenje za vožnjo na Hrvaškem in v Avstriji po koncu preverjanja združljivosti z infrastrukturo omenjenih držav."
Kako sta epidemija ter prenova gorenjske proge in karavanškega predora vplivali na potniški promet?
Posledice epidemije in zaustavitev prometa imajo zelo velik vpliv na poslovanje SŽ – Potniškega prometa kot tudi drugih podjetij v skupini. Obseg storitev, ki jih zagotavlja naše podjetje, je bil drastično zmanjšan. Zaustavitev prometa je pomenila velik izpad transportnih prihodkov ter tudi velik izziv za zagotavljanje sredstev. V obdobju prenove karavanškega predora je tudi popolna zapora odseka gorenjske proge med Kranjem in Jesenicami zaradi modernizacije. Zaradi prenove in s tem organiziranih nadomestnih avtobusov se seveda pojavljajo zamude, prav tako je v tem obdobju veliko sprememb v mednarodnem prometu. Manj potnikov je že zaradi epidemije, saj še vedno veliko ljudi dela od doma.
Kaj lahko naredijo Slovenske železnice za večjo dobičkonosnost potniškega prometa, a brez podražitev vozovnic?
Najprej moramo prepričati potnike o uporabi varnega in trajnostnega načina prevoza. Sploh ob zaustavitvi javnega potniškega prometa si je veliko ljudi kupilo cenejše avtomobile ali se za prevoz na delo vozilo z več sodelavci skupaj. Menim, da bomo z novimi sodobnejšimi vlaki in s ponudbo od doma do cilja potnikom ponudili konkurenčni prevoz.
"Med prednostmi novih vlakov so vtičnice za polnjenje različnih mobilnih naprav in tudi najmanj deset mest za kolesa."
Kaj od tega ste že naredili?
Že zdaj različnim segmentom potnikom ponujamo številne ugodne ponudbe, od cenejših abonentskih vozovnic do širokega spektra popustov z vozovnico pri različnih ponudnikih. SŽ Potniški promet zagotavlja prevoz oziroma storitev obvezne gospodarske javne službe tako na bolj kot na manj dobičkonosnih relacijah, kar zagotavlja mobilnost prebivalstva. To svoje poslanstvo jemljemo resno in odgovorno.
"Najprej moramo prepričati potnike o uporabi varnega in trajnostnega načina prevoza."
Zakaj je Slovenija razmeroma slabo vpeta v mednarodne železniške potniške tokove (EuroCity, InterCity, RailJet)?
Navezujemo poslovne stike z drugimi železniškimi upravami in podjetji iz transportne panoge v svoji bližnji in daljni soseščini. Temeljni namen poslovnega sodelovanja je poiskati točke, v katerih se dopolnjujemo, da bi uporabnikom lahko ponudili celovite storitve. V mednarodnih železniških tokovih si prizadevamo ohraniti obstoječe vlakovne povezave in doseči dogovor za vpeljavo novih, s katerimi bomo pritegnili tokove potnikov. Za aktivno sledenje smernicam razvoja v Evropi – mimogrede, letos je evropsko leto železnic – pa je pomembna tudi vloga države, ki z vlaganjem v železniško infrastrukturo omogoča povečanje hitrosti potovanja, kar je v pomoč pri uvedbi novih direktnih povezav in povečanje gostote mednarodnih povezav (frekvence vlakov). Razmere v Evropi zaradi epidemije pa trenutno ne omogočajo večjega razvoja mednarodnih povezav, a se prevozniki intenzivno dogovarjamo za njihovo vzpostavitev v prihodnjih letih.
"Razmere v Evropi zaradi epidemije pa trenutno ne omogočajo večjega razvoja mednarodnih povezav, a se prevozniki intenzivno dogovarjamo za njihovo vzpostavitev v prihodnjih letih."
Kakšna je prihodnost železniških potniških povezav s sosednjimi državami? Z Avstrijo in Hrvaško se krčijo, z Italijo, razen do Opčin, in Madžarsko jih skoraj ni …
Pandemija bolezni covid-19 trenutno močno vpliva na mednarodne vlakovne povezave, ker se zaradi omejitev pri potovanjih spopadamo s poslabšano mobilnostjo potnikov. Zaradi tega so tudi sprejeti ukrepi, ki vplivajo na vožnje posameznih vlakov v mednarodnem potniškem prometu. Pa vendar, ob ponovni normalizaciji razmer, ko bodo vsi vlaki začeli znova voziti in bodo ukrepi odpravljeni, bomo lahko ugotovili, da so Slovenske železnice prometno dobro povezane z večino sosednjih železniških uprav.
"Slovenske železnice so prometno dobro povezane z večino sosednjih železniških uprav."
Kakšne so torej povezave v normalnih in normaliziranih razmerah?
Slovenijo in Avstrijo takrat vsakodnevno povezujejo direktni vlaki v Beljak, Gradec, Salzburg, Innsbruck in na Dunaj ter seveda v obratni smeri. Petkrat na dan vozijo direktni vlaki v Zagreb. V Opatijo in na Reko dnevno vozita dva direktna vlaka, s Puljem sta vzpostavljeni tudi dve vsakodnevni vlakovni povezavi prek Divače, v poletni sezoni pa vozi še en vlak. V maloobmejnem prometu med Slovenijo in Hrvaško so med drugim dnevno zagotovljene tri povezave iz Celja prek Rogaške Slatine in Rogatca do Đurmanca in od tam do Zaboka in Zagreba. V Italijo, do Opčin, vozimo šest parov vlakov s svojimi elektromotornimi garniturami Siemens, poleti imajo nekateri tudi zveze v smeri Pulja in Kopra.
Od 9. septembra 2018 je bil znova vzpostavljen tudi direktni železniški promet s Trstom z vpeljavo dveh direktnih vlakov v vsako smer. En par vlakov vozi na relaciji Ljubljana–Trst–letališče Trst–Videm in nazaj, drugi par vlakov pa vozi na relaciji Ljubljana–Trst in nazaj. Oba omogočata povezave do drugih delov Furlanije - Julijske Krajine, s hitrimi vlaki pa tudi drugih delov Italije. Tu so še povezave z Madžarsko, neposredne povezave z Nemčijo, Švico in Srbijo ter sezonski vlaki med jadransko obalo in srednjeevropskimi državami. Neposredna zveza Slovenije s Švico je v sodelovanju z avstrijskimi železnicami ÖBB zagotovljena in usklajena tudi v obdobju rekonstrukcije predora Karavanke prek nadomestne relacije – čez Šentilj namesto čez Jesenice.
"Neposredna zveza Slovenije s Švico je v sodelovanju z avstrijskimi železnicami ÖBB zagotovljena in usklajena tudi v obdobju rekonstrukcije predora Karavanke prek nadomestne relacije – čez Šentilj namesto čez Jesenice."
Ali obstaja nevarnost, da te normalnosti ne bi dosegli ali da bi se celo izgubila?
Čez slovensko ozemlje tečeta dva prometna koridorja: V. koridor (Barcelona–Kijev) in X. koridor (Salzburg–Solun), zato ima mednarodni potniški promet Slovenije v prometnih tokovih izrazito tranzitno vlogo. Prihodnost železniških vlakovnih povezav Slovenije s sosednjimi železniškimi upravami vsekakor ni ogrožena, mednarodno sodelovanje z železniškimi upravami v potniškem prometu se odvija v okviru sestankov za posamezne prometne smeri, na katerih sodelujejo vse železniške uprave, soudeležene v prometu, in mednarodnih voznorednih konferenc Forum Train Europe, kjer se uskladijo stališča in se dogovarja o ponudbi vlakovnih povezav za posamezno voznoredno obdobje.
Kako izvajajo takšna usklajevanja?
V mednarodnem potniškem prometu si prizadevamo oblikovati predvsem tako ponudbo, ki bo čim bolj upoštevala javni pomen železniškega potniškega prometa in interes države. To pomeni, da poskušamo čim bolj upoštevati želje in potrebe uporabnikov naših storitev, seveda ob hkratnem upoštevanju ekonomskega interesa železnice oziroma države kot njenega lastnika.
"Prihodnost železniških vlakovnih povezav Slovenije s sosednjimi železniškimi upravami vsekakor ni ogrožena."
Zakaj slikovita Bohinjska proga ni bolje izkoriščena kot turistična destinacija?
Pri tem gre predvsem za vlogo turizma, vključevanje lokalnih skupnosti. Se pa povezujemo s ponudniki turističnih storitev, tako na primer potnikom z našo vozovnico v Eko hotelu Bohinj ponudijo popust pri kopanju v vodnem parku, ob prenočitvah pa jim povrnejo vrednost vozovnice. Prav tako imamo pripravljene zanimive in ugodne smučarske pakete, v pripravi pa so tudi poletni paketi. V dogovoru je povezovanje med tremi alpskimi biseri iz krovne znamke Alpine Pearls, kjer je združenih 19 najlepših alpskih počitniških krajev, ki negujejo mobilnost, prijazno do okolja.
Zakaj elektronska prodaja vozovnic ni prijaznejša? Med drugim nima profilov, kot to imajo že avstrijske ali nemške železnice, zato so vozovnice vezane na napravo, ne na potnika …
Skladno z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov (direktiva GDPR) smo v postopku pridobitve soglasja informacijske pooblaščenke za zbiranje osebnih podatkov uporabnikov v obliki osebnega profila. V pripravi je nova funkcionalnost shranjevanja, ta bo potniku, ki s tem soglaša, prek osebnega profila omogočila hitrejši nakup vozovnic s shranjevanjem podatkov o plačilni kartici in priljubljenih relacijah potovanja.
"Spletna in mobilna prodaja vozovnic bosta nadgrajeni z novimi funkcionalnostmi."
Kdaj bomo med Ljubljano in Mariborom potovali z vlakom tako hitro kot zdaj po avtocesti?
S posodobitvijo obstoječe železniške infrastrukture, ki ima določene omejitve, saj je namenjena za mešani, tako tovorni kot potniški promet, bodo potovalni časi skrajšani, med drugim tudi med Ljubljano in Mariborom. Minister Vrtovec je predstavil vizijo, po kateri naj bi vlak med Ljubljano in Mariborom vozil 55 minut.
Ali je to v danih razmerah realno pričakovati?
To je seveda tudi naša velika želja, vendar bo to mogoče šele, ko bo zgrajena proga za visoke hitrosti. Že na obstoječi progi, ko bodo dokončani vsi projekti modernizacije, pa načrtujemo čim hitreje uvesti regionalni vlak le z enim vmesnim postankom in povezavo s Šentiljem za potovanja v Avstrijo, pri čemer bo potovalni čas med Ljubljano in Mariborom blizu 90 minut.
Dve generaciji dizelmotornih vlakov Slovenskih železnic
24