Letos nedvomno z nižjimi startnimi številkami

Čaka ga ne preveč svetla popotnica: številke o razstavljavcih in razstavnem prostoru so v primerjavi z lanskimi že pred začetkom tega pomembnega dogodka bistveno manjše. Ko je bilo lani videti, da so tako razstavljavci kot obiskovalci dobro sprejeli organizacijske in terminske spremembe, ki so jih na CeBIT-u uveljavili z namenom, da bi preprečili nadaljnji odliv konkurenčnim prireditvam (denimo februarski Mobile World Congress v Barceloni ali poznopoletni sejem zabavne elektronike IFA v Berlinu), je organizatorje letos pričakal precej hladen tuš. Letos tako pričakujejo (samo) okrog 4300 razstavljavcev, kar je približno četrtino manj od lanskih 5845 razstavljavcev iz 77 držav.

Recesija klesti udeležbo

Manjši je tudi obseg razstavnega prostora, saj bodo letošnji razstavljavci zasedli približno petino manj kvadratnih metrov kot lani, to je okrog 200 tisoč. Ernst Raue, predsednik upravnega odbora organizatorja, podjetja Deutsche Messe, ki skrbi tudi za več drugih prireditev na sejmišču tega severnonemškega mesta, pa je tudi to hudo okleščeno številko v luči splošnih razmer označil za uspeh.

»Letos v Hannover ne bo podjetij, ki so propadla, in tistih, ki so svoje proračune za marketing morala znižati na nič«, pojasnjuje Raue in nadaljuje z vztrajnim optimizmom: »Letošnji CeBIT bo zelo učinkovit in bo pokazal poti iz krize.« Raue je prepričan, da so se obiskovalci dobro pripravili na letošnji dogodek in da si od svoje navzočnosti veliko obetajo.

Nekaj pa je tudi dobrih znamenj: okrog 300 razstavljavcev se je po nekajletni odsotnosti vrnilo na CeBIT, denimo proizvajalec telekomunikacijske infrastrukture Nokia Siemens Networks in nemški specialist za elektronsko trgovanje Intershop, dodatnih 200 podjetij pa se je med razstavljavce CeBIT-a vpisalo prvič. Zlasti se je okrepilo število razstavljavcev v tematskih sklopih zeleni IT, FutureParc, e-učenje, telemedicina in javni sektor.

Azijskih tigrov bo letos krepko manj

Podjetjem, ki so se že lani odpovedala neposredni udeležbi (med njimi je bila tudi finska Nokia), so se pridružila še nekatera druga znana velika imena, denimo Ericsson, Kyocera in Toshiba, velik izpad števila razstavljavcev pa predstavljajo manjša podjetja iz jugovzhodne Azije – Kitajske, Tajvana, Južne Koreje, Hong Konga –, ki so doslej vztrajala na CeBIT-u kot odskočni deski pri iskanju trga za njihove računalniške, telekomunikacijske in navigacijske izdelke.

Letošnji CeBIT bo trajal šest dni, saj so ga lani skrajšali za en dan, sicer pa bodo tudi letos dan prej potekale številne novinarske konference in slovesna otvoritev. Že naslednje leto bodo CeBIT skrajšali še za en dan. Kot pravijo organizatorji, to naj ne bi bila (le) posledica krčenja in varčevanja, temveč odraz prizadevanj, da se CeBIT še bolj oblikuje kot poslovni in ne (več) kot potrošniški dogodek. Temu razmišljanju v prid gre tudi vedno večji poudarek, ki ga organizatorji pripisujejo kongresnem delu, kjer je delež uglednih poslovnežev še večji kot v vzporednem sejemskem delu.

Učinkovitost prihaja v ospredje

Med temami, ki naj bi poglavitno zaznamovale letošnji CeBIT, bodo – razumljivo – tehnologije, rešitve in poslovni modeli, ki bodo prispevali k nižanju stroškov in krepitvi učinkovitosti poslovanja. Tako kot lani bodo veliko pozornosti deležne informacijska varnost, interaktivni internet (Web 2.0) in njegov prehod v svet mobilnih naprav ter družbena omrežja, ki kot plaz večajo števila svojih uporabnikov. Ena glavnih lanskih tem – »zeleni IT« oziroma večje sožitje ekologije in informacijske tehnologije – je tudi letos na seznamu najbolj vročih, nenazadnje tudi zato, ker je okoljska ozaveščenost tesno povezana tudi z energetsko varčnostjo in tako tudi gospodarnostjo.

Po napovedih naj bi bila najbolj vroča beseda letošnjega CeBIT-a »webciety«, skovanka med spletom (web) in družbo (society). Prepletanje interneta in družbe v najširšem pomenu besede se kaže v tem, da internet nezadržno prodira v vse dele naših življenj, kar doslej ni uspelo nobeni tehnologiji, nobenemu mediju. Internet tako na novo ustvarja razmerja moči in pravila igre, ne le v poslovnem svetu, temveč tudi v izobraževanju, javni upravi in še marsikje drugje.

Zahvaljujoč internetu je današnja družba zares omrežena, a z razvojem novih tehnologij in rešitev se vrata šele odpirajo; nenazadnje imajo prav sodobna mobilna omrežja s hitrimi podatkovnimi prenosi to moč in priložnost, da vse dobrote interneta, ki smo jih doslej bili vajeni le na zaslonih namiznih in prenosnih računalnikov, izkoristimo kjerkoli in kadarkoli na zaslonih naših najzvestejših spremljevalcev – mobilnih telefonov, ki so skoraj vedno na dosegu rok.

Nič čudnega, da v teh kriznih obdobjih prodaja pametnih telefonov še relativno malo trpi: na zrelih trgih računalništva in telekomunikacij, med katere se Slovenija upravičeno uvršča, prevzemajo pametni telefoni uporabnost računalnikov, a z neprecenljivo dodano vrednostjo samostojnosti in prostorske neodvisnosti.

Nekateri veliki igralci brez lastnih stojnic

Zanimivo pa je, da nekatera znana podjetja iz te ameriške zvezne države, kjer leži tudi Silicijeva dolina, kljub okrepljeni splošni navzočnosti Kalifornije na letošnjem CeBIT-u sploh ne bodo imeli lastnih stojnic: med njimi je tudi Yahoo, ki pa je na nedavnem Mobile World Congressu v Barceloni poskrbel za opazno navzočnost tako z razmeroma velikim razstavnim prostorom kakor tudi s tiskovno konferenco. Na svetlejši strani pa sta proizvajalec procesorjev Intel in proizvajalec varnostnih rešitev McAfee, ki bosta na letošnjem CeBIT-u še povečala svoj razstavni prostor.

Od leta 1986, ko je bil prvič organiziran s tem imenom (pred tem je informacijska in pisarniška tehnologija bila več desetletij del splošnega sejma v Hannovru), je CeBIT doživljal veliko vrhuncev in bistveno manj padcev. Leta 2006 je, denimo, preštel okrog 6200 razstavljavcev, v najboljših letih pa tudi okrog pol milijona obiskovalcev. Organizatorji so prepričani, da gre letos bolj za izziv kot za padec, na katerega neusmiljeno namigujejo manjše številke. Pustimo se presenetiti.