Torek, 13. 8. 2019, 10.21
4 leta, 5 mesecev
Kradljivci gesel vedno dejavnejši, koliko so krivi uporabniki sami?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
V prvem letošnjem polletju so bili kradljivci gesel veliko dejavnejši in uspešnejši kot v enakem obdobju lani..
V primerjavi z enakim obdobjem lani je število žrtev, ki so jim nepridipravi ukradli gesla, v prvi polovici letošnjega leta poraslo za kar 60 odstotkov.
V prvih šestih mesecih lani 600 tisoč, letos v istem obdobju pa kar 940 tisoč – toliko žrtev zlonamerne programske opreme, ki krade gesla in druge digitalne podatke uporabnikov (Password Stealer Ware ali PSW), so prešteli v družbi za računalniško varnost Kaspersky Lab.
Kaj so PSW?
Zlonamerna programska oprema Password Stealer Ware (PSW) je močno orodje v naboru pripomočkov spletnih kriminalcev za sabotažo uporabnikove zasebnosti, ki z uporabo različnih metod podatke pridobi neposredno iz uporabnikovega brskalnika.
Izbira dobrega gesla in previdno ravnanje z njim je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti vseh osebnih podatkov na računalnikih in mobilnih napravah.
Tarče tovrstnih napadov so največkrat podatki za dostop do spletnih (najraje finančnih) storitev, gesla in shranjeni podatki za samodejno izpolnjevanje obrazcev (najraje tistih s podatki o plačilnih karticah in njihovih varnostnih kodah).
Nekatera izmed teh zlonamernih orodij kradejo piškotke brskalnika, datoteke, ki jih uporabniki shranijo na specifičnem mestu (npr. na namizju), in celo datoteke aplikacij, kot so storitve za pošiljanje sporočil.
Kje najbolj kradejo?
Letos so, kot ugotavljajo v družbi Kaspersky Lab, kradljivci gesel svojo dejavnost zelo okrepili v Evropi in Aziji, sicer pa so najpogostejše žrtve v Rusiji (11,08 odstotka), Indiji, Braziliji, Nemčiji in Združenih državah Amerike.
V Sloveniji razmeroma veliko žrtev
Proti tovrstnim napadom niso bili imuni niti uporabniki iz Slovenije – njihov delež med žrtvami tovrstnih napadov po vsem svetu je 0,09 odstotka, kar je približno trikrat več, kot je delež slovenskega prebivalstva v svetovnem prebivalstvu.
Dobra preventiva je nenadomestljiva
Žal pa uporabniki velikokrat olajšajo delo nepridipravom, ker ne sledijo niti najbolj osnovnim napotkom in smernicam za varno ravnanje z gesli in osebnimi podatki.
Gesel namreč ne bi smeli deliti niti s prijatelji in družino, kajti tudi oni jih lahko nehote izpostavijo zlonamerni opremi. Še veliko bolj nevarno je gesla deliti prek e-pošte, forumov ali družbenih omrežij.
Tudi v tem primeru velja priporočilo za sprotno nameščanje vseh dosegljivih programskih posodobitev in popravkov, tako na osebnih računalnikih kot tudi na mobilnih napravah, priporočajo pa tudi uporabo preverjenih namenskih varnostnih programov in pripomočkov (nekateri odlični so celo brezplačni), tako za zaščito pred virusi in drugimi škodljivci kakor tudi za varno ravnanje z gesli in drugimi občutljivimi osebnimi podatki.
