SiolNET. Digisvet Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako je iz papirnice zrasel največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu

2

termometer

Sprehodili smo se po bogati zgodovini Nokie, podjetja, ki si lasti ogromno zaslug za komunikacijsko povezanost sodobnega sveta.

Nokia je včeraj sporočila, da bo prevzela francosko telekomunikacijsko družbo Alcatel-Lucent, s čimer bo postala največji dobavitelj opreme za mobilna omrežja na svetu. Gre za novo pomembno prelomnico za finsko korporacijo, ki bo letos praznovala že 150-letnico delovanja. Danes Nokio povezujemo s telekomunikacijskimi izdelki in storitvami, a njena poslovna pot se je začela drugje. Papirnica na rečnem bregu Zgodba o Nokii je leta 1865 na jugu današnje Finske začel Fredrik Idestam, ki je v mestu Tampere (takrat je bilo del ruskega imperija) postavil papirnico (proizvodnjo papirja). Tri leta pozneje je še eno odprl v bližnji vasici Nokia, ki je ležala na bregu reke Nokianvirta. Vas in reka sta bili navdih za poimenovanje delniške družbe, v katero je Idestam s prijateljem Leom Mechelinom leta 1971 spremenil svojo hitro rastočo papirniško obrt. Nastala je Nokia AB.

Galoše, kabli in elektrika Nokia AB je na začetku 20. stoletja po Idestamovi upokojitvi med svoje dejavnosti dodala proizvodnjo električnih generatorjev. Vstopila je tudi v partnerstvo s podjetjema Finnish Cable Works, ki je proizvajalo telefonske in električne kable, ter Finnish Rubber Works, manufakturo galoš in preostalih gumijastih izdelkov.

Podjetja so pod enim lastnikom, Eduardom Polonom, delovala od leta 1922 do 1967, ko so bila tudi formalno združena v konglomerat Nokia Corporation. Ta je bil navzoč na petih trgih – v proizvodnji gume in izdelkov iz gume, kablov, elektronskih komponent in generatorjev električne energije ter predelave lesa. Prvi koraki v telefonijo in uspeh Nokia, natančneje njena veja Finnish Cable Works, se je na področju elektronskih komunikacij prvič pojavila kmalu po letu 1960. Podjetje je po tehnoloških reformah in novih regulacijah, ki jih je izdala finska vlada, začelo proizvodnjo opreme za radijsko komunikacijo. Med prvimi uporabniki so bile finske oborožene sile.

Telefonski preboj Nokie se je zgodil v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, natančneje leta 1982, ko je sodelovala in uspešno zagnala prvo delujoče mednarodno mobilno omrežje na svetu, Nordic Mobile Telephone. Istega leta je podjetje predstavilo tudi telefon za avtomobile Mobira Senator, ki ga je bilo mogoče uporabljati v brezžičnem omrežju Nordic Mobile Telephone.

Prvi pravi mobilni telefon je Nokia svetu pokazala leta 1987. Mobira Cityman 900 je tehtal 800 gramov, zanj je bilo treba odšteti (preračunano v današnjo vrednost valut) približno pet tisoč evrov. S prodajnih polic je dobesedno poletel in postal zaščitni znak japijev ter statusni simbol. Cityman 900 je postal kulten, ko so ga fotografi ujeli prislonjenega ob uho predsednika nekdanje Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova.

Melodija, ki jo poznamo vsi, in leta dominacije V Nokii so se v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pravilno odločili, da bosta področji telekomunikacij in telefonije njihova primarna trga. Leta 1994 so predstavili mobilni telefon 2100, prvega s svetovno znano melodijo zvonjenja, in potrošniki so ponoreli. Prodanih jih je bilo kar 20 milijonov. Nokia je smernice mobilne industrije v drugi polovici desetletja nadalje postavila z modeloma 6110, ki je izvrstno, zelo gladko uporabniško izkušnjo nadgradil s prilagodljivo zunanjostjo, in 3210, ki ni bil le zelo lep, temveč tudi eden od prvih telefonov brez štrleče antene. Enajst let pred iPhonom je Nokia predstavila tudi zložljivi Communicator, ki je ponujal dostop do e-pošte in imel za takratne standarde res velikanski zaslon. Nokia se je tako še pred letom 2000 uveljavila kot dominantna sila na področju proizvodnje mobilnih telefonov. Njeni prihodki so se od leta 1994 do 1998 povečali za več kot 500 odstotkov. Po mnenju številnih analitikov in strokovnjakov je bil njen večinski tržni delež predvsem zasluga zaspanih tekmecev, ki niso predvideli zahtev in želja potrošnikov po mobilnih telefonih.

Novo tisočletje je prineslo legendarno, po mnenju številnih neuničljivo Nokio 3310 in 1100 (izšel je leta 2003), ki je z 250 milijoni enot najbolj prodajan mobilni telefon vseh časov. Leta 2002 so začeli izhajati tudi modeli z operacijskim sistemom Symbian, ki so za pametne telefone veljali že leta pred prihodom BlackBerryjev, iPhonov in naprav z Androidom. A Symbian je za Nokio pomenil tudi začetek konca.

Vsega lepega je enkrat konec Po več kot desetletju na vrhu je Nokia leta 2009 predvsem zaradi primanjkljaja pravih inovacij prvič dosegla četrtletno izgubo. Takrat aktualni Nokijini mobilni telefoni, serija N, so bili dobri, a konkurenca je bila takrat že precej bolj nevarna kot sredi devetdesetih. Apple je svetovne trge prevzemal z iPhonom in iOS-om, Google je vmes predstavil operacijski sistem Android, ki so ga posvojili HTC, Samsung, Sony. Nokia, ki je zaspala na preteklih lovorikah, napredka kar naenkrat ni več zmogla dohajati. Samsung je postal največji proizvajalec mobilnih telefonov, nevarno so se začeli približevati tudi drugi Azijci (LG, Lenovo), tu je bil seveda tudi veliki Apple. Po pomoč se je zato zatekla k enemu od redkih podjetij, ki v bitki med osrednjima mobilnima platformama, iOS-om in Androidom, še ni izbralo strani – Microsoftu. Še zadnje dejanje Iz partnerstva Fincev in Microsofta se je rodila serija pametnih telefonov Nokia Lumia, ki so poganjali operacijski sistem Windows Phone. Prav solidne, mestoma celo odlične naprave (Lumia 920), so na trg žal prišle nekaj let prepozno. Ob izidu prvih Lumij oktobra 2011, modelov 710 in 800 so se uporabniki (med drugim) namreč že igrali s Samsungovim Galaxy S2 in iPhonom 4S, neprimerno boljšima telefonoma.

Čeprav je Nokia z nekaterimi poznejšimi izdajami Lumij prejela tako pohvale kritikov kot doživela dober sprejem na trgu, so bili tekmeci preprosto neulovljivi, številke pa še vedno preveč rdeče. Nazadnje se je zgodilo to, česar so se ljubitelji legendarne blagovne znamke telefonov najbolj bali. 25. aprila lani je enoto za mobilne naprave dokončno prevzel Microsoft, kar pomeni, da novih telefonov z imenom Nokia ne bo več. A to ne pomeni, da finsko podjetje ne živi.

Novim zmagam naproti Odkar je oddelek za mobilno telefonijo kupil Microsoft, se Nokia osredotoča na proizvodnjo infrastrukture za telekomunikacijska omrežja in razvoj novih tehnologij. Glede na nedavno dogajanje podjetje čaka svetla prihodnost: včeraj so javnosti sporočili, da so uspešno sklenili dogovor za prevzem tekmeca Alcatel-Lucent. Posel je vreden več kot 15 milijard evrov, novonastala družba pa se bo (znova) imenovala Nokia Corporation. Se Finci vračajo h koreninam?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin