Nedelja, 16. 12. 2018, 18.21
3 leta, 10 mesecev
Ekstremen vremenski rekord: počila so okna, promet se je ustavil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,24
2
Nenadne temperaturne spremembe, kot je bila rekordna v ameriškem kraju Spearfish, pogosto spremljajo grozeči oblaki, ki so podobni nevihtnim, a zelo redko prinesejo padavine. Bolj znani so po tem, da povzročajo spektakularne sončne vzhode in zahode.
V Združenih državah Amerike, natančneje v kraju Spearfish v zvezni državi Južna Dakota, se je pred 75 leti zgodil eden najekstremnejših vremenskih pojavov v zgodovini beleženja podatkov o vremenu in postavil rekord, ki velja še danes. Temperatura zraka je v samo dveh minutah zrasla za 27 stopinj Celzija, čez manj kot pol ure pa znova padla za 32 stopinj Celzija. Kako je to mogoče?
Mesto Spearfish se je 22. januarja 1943 prebudilo v zelo mrzlo zimsko jutro. Lokalni instrumenti za merjenje temperature so ob 7.30 kazali minus 20 stopinj Celzija. Nato se je v dveh minutah zgodila rekordna sprememba in ob 7.32 je bilo na termometru plus sedem stopinj Celzija.
Do devete ure se je temperatura dvignila že na 12 stopinj Celzija, nato pa je znova začelo postajati vedno bolj hladno. 27 minut pozneje je bilo zunaj spet minus 20 stopinj Celzija. Okoliški zrak se je v manj kot pol ure ohladil za kar 32 stopinj Celzija.
Zaradi izredno hitre temperaturne razlike so počila številna stekla na oknih hiš in drugih poslopij, vozniki pa so morali ustaviti svoja vozila, saj so jim šipe začele zmrzovati kar med vožnjo.
Prebivalci mesta Spearfish so opazili, da se je tik pred hitro otoplitvijo nekaj zgodilo - pihati je začel veter. Ko je temperatura znova začela padati, pa vetra ni bilo več.
Spearfish ima še en neuraden vremenski rekord: 19. januarja 1921 je temperatura zraka dosegla kar 26,1 stopinje Celzije, kar je morda najvišja temperatura, ki je bila sredi zime izmerjena tako daleč stran od ekvatorja. V New Yorku, ki leži na isti geografski višini, na primer, je najvišja januarska temperatura v zgodovini znašala 22 stopinj Celzija. V Sloveniji, ki leži le malce višje od ekvatorja kot Spearfish (Ljubljana leži na 46. vzporedniku, na primer), se nam je januarja letos medtem zdelo precej vroče, pa so temperature za krajši čas dosegle "komaj" 14 stopinj Celzija. Na fotografiji v ospredju Spearfish, v ozadju Črno hribovje, s katerega se občasno vali fen.
Kaj se je zgodilo?
Ameriška nacionalna uprava za oceane in ozračje NOAA je ekstremni vremenski pojav v kraju Spearfish, ki ima še vedno svetovni rekord za najhitrejšo tako občutno temperaturno razliko, odkar ljudje podrobneje beležimo podatke o vremenu, pripisala vetru, ki mu pri nas pravimo fen.
Fen je suh in topel veter, ki v sunkih - ti lahko občasno dosežejo tudi nevarne hitrosti - piha z zavetrnih pobočij hribov in gora.
Fen poznajo tako rekoč po vsem svetu. V Združenih državah Amerike mu pravijo chinook (po plemenu Indijancev), v Južni Ameriki zonda ali puelche, v severni Afriki gibli, na Japonskem kumagaja.
Prvi pogoj za nastanek fena je, da vzpetina, kot je gora ali hrib, ločuje območji različnega zračnega tlaka. Veter namreč nastane tako, da se zrak premika z območja višjega zračnega tlaka na območje nižjega zračnega tlaka.
Ko se zračna masa na eni strani zaleti v vzpetino in zrak začne potovati ob pobočju navzgor, se zaradi razlike v zračnem tlaku (višje ko gremo, nižji je) začne širiti in ohlajati.
Ko zrak doseže določeno stopnjo vlažnosti, vlaga v zraku kondenzira in tvori oblake, zaradi katerih blizu vrha gorskega ali hribovitega masiva začne deževati ali snežiti. Zrak zaradi kondenzacije vlage medtem spet postane suh. Ko doseže vrh vzpetine in se po zavetrni strani pobočja začne valiti v dolino, se začne naglo zgoščevati in tudi segrevati, saj v njem ni več vlage, ki bi absorbirala toploto, in postane fen.
Preprost diagram, ki pokaže, kako nastane fen.
Fen dodatno okrepi lepo vreme v zavetrni dolini, v katero se spušča z vzpetine, saj sonce suh zrak segreje še bolj.
Snegožer
Ko fen izpodrine zrak v dolini, lahko okolico zelo hitro ogreje za deset ali petnajst stopinj Celzija, v ekstremnih primerih, kot je bil tisti, ki se je leta 1943 zgodil v ZDA, še bistveno bolj. Sneg in let se ob pihanju fena začneta taliti zelo hitro, zato je v nekaterih delih sveta dobil tudi vzdevek snegožer. Ob pihanju fena je v gorah večja tudi nevarnost snežnih plazov.
Fen je zelo neugoden tudi za kmetovalce, saj lahko izsuši prst, zaradi občasnih močnih sunkov, ki lahko presežejo hitrost sto kilometrov na uro, pa občasno velike preglavice povzroča tudi alpinistom.
Na nevšečnosti in celo potencialno nevarnost, ki jo lahko povzroči močan fen s Karavank, večkrat opozarja tudi agencija za okolje (Arso).
Ko piha fen, se marsikdo počuti nenavadno
Fen mnogi krivijo za številne zdravstvene težave, ki segajo od glavobolov, mišičnih krčev, nespečnosti in težav s srcem do apatije in celo psihotičnih epizod.
Eden glavnih razlogov za to naj bi bile hitre spremembe zračnega tlaka, a znanstvenih študij, ki bi dokazovale, da fen res povzroča različna bolezenska stanja, je malo. Hkrati sicer ne obstajajo študije, ki bi krivdo fena za slabo počutje ljudi dokončno ovrgle, saj je ta vremenski pojav s tega vidika za zdaj raziskan še razmeroma slabo.
Preberite tudi:
2