Sreda, 5. 7. 2017, 20.00
6 let, 7 mesecev
Dvanajst spektakularnih prizorov planeta Jupitra, ki jih še niste videli #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,33
Danes mineva natanko eno leto, odkar se je vesoljsko plovilo Juno zasidralo v polarno orbito okrog Jupitra, največjega planeta v našem osončju. V vmesnem obdobju je Juno na Zemljo poslal številne spektakularne fotografije Jupitra, kot ga nismo videli še nikoli. V spodnji galeriji si oglejte nekaj najboljših.
Plovilo Juno sestavljajo osrednje "telo", kjer so nameščeni vsi instrumenti in potovalni računalnik, ter tri krila s sončnimi celicami, ki v dolžino merijo skoraj devet metrov, v širino pa 2,7 metra.
Misija Juno se je začela 5. avgusta 2011. Nosilna raketa Atlas V je z izstrelišča Cape Canaveral v ZDA v vesolje odnesla približno 3,6 tone težko raziskovalno sondo Juno in jo potisnila v smer plinastega planeta Jupitra.
Pred Junom je bila malce manj kot pet let trajajoča pot, dolga kar 2,8 milijarde kilometrov. Juno se je več kot dve leti po tem, ko je Zemljo zapustil, vrnil. Oktobra 2013 je plovilo namreč izvedlo manever, s katerim je s pomočjo Zemljine gravitacije dobilo dodaten pospešek (t. i. gravitacijski pospešek) in se usmerilo na pot proti Jupitru. Vrnitev k Zemlji je bila nujno potrebna, saj Juno prej ni potoval z dovolj visoko hitrostjo.
Plovilo Juno je ob približanju Jupitru vklopilo zaviralno raketo, ki je delovala 35 minut. Cilj zaviranja je bil doseči optimalno hitrost, da se je Juno lahko ujel v želeno orbito okrog Jupitra. To je plovilu uspelo 5. julija 2016 po našem času (4. julija pozno zvečer po ameriškem).
Juno okrog Jupitra kroži vertikalno. To pomeni, da orbita plovila prečka severni in južni pol planeta. Ker se Jupiter s tem vrti pod Junom, lahko plovilo planet preučuje bolj temeljito.
Misije Juno bo predvidoma konec februarja 2018, ko bo plovilo še enkrat vklopilo pogonsko raketo za zadnji, samomorilski polet v atmosfero Jupitra, kjer bo zgorelo.
Če Juna ne bi uničili, bi lahko plovilo treščilo na Evropo, Ganimed ali katero drugo Jupitrovo luno in tja prineslo mikrobe z Zemlje, s tem pa morda ogrozilo morebitne tamkajšnje biološke procese. To med drugim prepoveduje mednarodna Pogodba o vesolju (Outer Space Treaty), ki jo je do danes podpisalo več kot sto držav.
Kakšen je cilj misije Juno?
Ameriška vesoljska agencija Nasa kot cilje misije Juno navaja:
- pokukati globoko v Jupitrovo atmosfero in izmeriti temperaturo na različnih višinah, kemično sestavo oblakov in njihovo gibanje;
- natančno določiti delež vode v Jupitrovi atmosferi;
- analizirati Jupitrova magnetna polja in gravitacijsko polje, s čimer bomo znali določiti sestavo njegove sredice;
- raziskati magnetosfero v bližini Jupitrovih polov, kjer nastajajo aurore (severni in južni sij), ter ugotoviti, kako planetovo magnetno polje vpliva na njegovo atmosfero.
Južni pol Jupitra, kot ga je zdaj že večkrat videlo vesoljsko plovilo Juno.
Zakaj ravno Jupiter?
Znanstveniki upajo, da jim bo misija Juno ponudila vpogled ne le v nastajanje planetov, kot je Jupiter - plinastih velikanov, temveč tudi v evolucijo našega Osončja.
Z misijo bo morda mogoče tudi določiti verjetnost, da planeti, kot je Jupiter, obstajajo okrog drugih zvezd, pa tudi, kako takšni planeti vplivajo na druge elemente solarnih sistemov.
Ali je misija Juno prvi človeški obisk Jupitra?
Ne. Med letoma 1995 in 2003 je bilo v Jupitrovi orbiti zasidrano vesoljsko plovilo Galileo, poimenovano po slavnem italijanskem astronomu Galileu Galileju. To je bila do Juna edina raziskovalna sonda, ki je krožila okrog Jupitra.
Takole od blizu je plovilo Galileo videlo Ganimed, ki ni le največja Jupitrova luna, temveč tudi največja luna v Osončju.
Mimo plinastega velikana je sicer letelo že več človeških vesoljskih plovil.
V letih 1973 in 1974 sta Jupiter kot prvo in drugo vesoljsko plovilo obiskala Pioneer 10 in Pioneer 11 (v tem zaporedju). Sondi sta posneli prve bližnje fotografije Jupitrove goste atmosfere in njegovih lun.
Leta 1979 sta Jupiter obiskali plovili Voyager 1 in Voyager 2 ter odkrili, da ima planet sistem obročev. Podrobneje sta raziskali tudi njegovo veliko rdečo pego (na fotografiji zgoraj), gigantski vihar na površini planeta, in nas naučili več o njegovih štirih največjih lunah, Ganimedu, Evropi, Io in Kalistu.
Februarja 1982 se je Jupitru približala sonda Ulysses (Ulikses) in analizirala planetovo magnetno polje. Fotografij ni posnela, ker na krovu ni imela kamere.
Konec leta 2000 je Jupiter na poti proti Saturnu, drugemu največjemu planetu v Osončju, obšlo plovilo Cassini. Fotografije, ki so jih posnele kamere na krovu Cassinija, so do pošiljk sonde Juno veljale za najbolj podrobne podobe Jupitra.
Leta 2007 je Jupiter in njegove največje lune z najbližje razdalje približno 2,3 milijona kilometrov med potovanjem proti Plutonu raziskovala še sonda New Horizons. Pika na desni je vulkanska Jupitrova luna Io.
