Ponedeljek, 3. 10. 2016, 20.09
6 let, 7 mesecev
Da lahko uporabljamo telefone in vozimo tesle, za drobiž delajo v grozljivih razmerah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,48
4
Kovina kobalt je ena najpomembnejših gradnikov litij-ionskih baterij. Te napajajo pametne telefone, prenosne računalnike, električne avtomobile. Od kod pa kobalt prihaja? Po nekaterih ocenah so za skoraj četrtino letnega izkopa kobaltove rude zaslužni rudarji v Kongu, ki kamenje v človeka nevrednih razmerah od jutra do večerja krušijo s kladivom in dletom.
Demokratična republika Kongo je največja svetovna izvoznica kobaltove rude. Ta revna, a z naravnimi viri zelo bogata afriška država k svetovni proizvodnji kobalta letno prispeva okrog 60-odstotni delež.
Od 60 do 80 odstotkov izkopa - ocene so različne, saj je do pravih številk zelo težko priti - ustvarijo v industrijskih rudnikih, kjer dan in noč brnijo stroji. Preostanek (od približno 20 do skoraj 40 odstotkov produkcije kobaltove rude v Kongu) pa je izkopan "na roko".
Kar okrog sto tisoč prebivalcev Konga sebe in svoje družine preživlja s pridobivanjem kobaltove rude. To kopljejo vsepovsod - v rudnikih, ki jih je država opustila, ob cestah, v vrtovih za hišo.
Delavci zase ne pravijo, da so rudarji, temveč kopači obrtniki. V rove, ki so komaj kaj širši od njih samih, se podajo zjutraj, delo pa končajo zvečer.
Nevarnost dela kongovskih kopačev je praktično neopisljiva. Razen naglavnih svetilk varnostne opreme nimajo. V več deset metrov dolgih rovih, ki se pogosto spuščajo tudi navpično navzdol, se nabirajo nevarni plini, na primer metan, lahko se tudi vdre strop in delavce pokoplje. Če se zunaj močno ulije dež, so rovi takoj polni vode. Foto: Washington Post
Delavci so v rovih izpostavljeni tudi vdihavanju zdravju nevarnih snovi, zaradi česar so med njimi pogoste bolezni dihal in bolezni, ki jih prenašajo tudi na svoje potomce. Med delom v rovih namreč naletijo tudi na svinec, kadmij, celo uran.
Na povprečen dan iz rovov v platnenih vrečah vsak kopač privleče do dve toni kamenja. Nato se začne prebiranje. Dnevno se da s tem težaškim delom zaslužiti do dva evra in pol, so v nedavni reportaži o razmerah v rudnikih kobalta v Kongu zapisali pri ameriškem mediju Washington Post.
Takole je videti običajen kos rudnine, iz katere pridobivajo kobalt. Ta se v naravi ne pojavlja v prosti obliki (kot čista kovina), temveč ga je treba ločiti od drugih snovi. Pogosto je del mineralov, iz katerih pridobivajo tudi nikelj in baker. (Primer na fotografiji: prisotnost kobalta izdajajo modrikaste packe.)
Kdo od kopačev kupi kobaltovo rudo? Kitajci. Na tržnicah v Kongu odkup mineralov prevzamejo tamkajšnje podružnice velikih kitajskih uvoznikov in predelovalcev kobaltove rude, kot je podjetje Huayou Cobalt Co. To kobalt nato prodaja naprej proizvajalcem litij-ionskih baterij. Foto: Washington Post
Stranke Huayou Cobalt Co. so in so še pred kratkim bila podjetja, kot sta Apple (priznava, da okrog 20 odstotkov kobalta za uporabo v baterijah pametnih telefonov iPhone kupuje od kitajskega podjetja) in LG (lani prekinil vse vezi s Huayou Cobalt Co.). Južnokorejski velikan Samsung s podjetjem Huayou Cobalt Co. ne sodeluje, še poroča Washinton Post.
V Kongu in nekaterih drugih s kobaltovo rudo bogatih afriških državah, na primer v Ugandi, medtem že več let potekajo prizadevanja različnih nepolitičnih združenj in mednarodnih organizacij za odprtje novih rudnikov in ponoven zagon nekaterih opuščenih, kot je tale na fotografiji.
S tem bi vsaj delno zajezili nevarno plazenje po na roko narejenih rudniških jaških, zagotovili več tisoč novih delovnih mest in začeli izkoreninjati otroško delo, ki je na kongovski sceni pridobivanja kobalta in drugih dragocenih kovin popolnoma neregulirano. A politična nestabilnost, korupcija in nezainteresiranost kitajskih konglomeratov te procese zavirajo.
4