Cilj je isti, poti so različne

Tu pa se poti ločijo: medtem ko delavci v prožnejšem trgu dela zaznavajo (le) grožnjo večje brezposelnosti, delodajalci vidijo ponovno uveljavljanje dela kot vrednoto, ekonomisti pa nujno okolje, ki bo prineslo tudi večje in lažje zaposlovanje. Delodajalci: pričakovali smo veliko več Predlagane spremembe Zakona o delovnih razmerjih, s katerimi smo bili do zdaj seznanjeni, so veliko pod pričakovanji delodajalcev, opozarja Borut Meh, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne. Predlagano skrajšanje odpovednih rokov je po njegovi oceni le potrditev dogovora, ki je bil med partnerji usklajen že leta 2007. Znižanje odpravnin vidi kot korak v pravo smer, a pričakuje, da ne skrajšanje odpovednih rokov ne znižanje odpravnin ne bo bistveno prispevalo k večji prožnosti trga dela. Največjo oviro vidi v tem, da formalni postopki za odpovedi iz poslovnih razmerij ostajajo enako zapleteni kot do zdaj. Med neizpolnjenimi pričakovanji omenjajo možnost odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu v 90. členu Zakona o delovnih razmerjih in možnosti prekinitve delovnega razmerja delavcem, ki izpolnjujejo oba pogoja iz Zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju. Delo kot vrednota nad pravico do zaposlitve "Želja delodajalcev je, da delo spet postane vrednota, ne pa, da je v ospredju pravica do zaposlitve," pravi Meh, ki tudi opozarja na boleče znano dejstvo, da je ena od posledic zdajšnje ureditve trga dela tudi to, da med novimi zaposlitvami prevladujejo tiste za določen čas.

V teh razmerah nam ne preostane drugega, kot da verjamemo zagotovilom Ministrstva za delo, da bodo korenitejše spremembe realizirane v drugi fazi, sporoča Meh, ki ob tem poudarja, da zahteve delodajalcev po uvajanju varne prožnosti v nobenem primeru ne pomenijo postavljanja zaposlenih v podrejeni položaj, kot želijo predstaviti nekateri.

Polanec: Prožen trg dela koristi tudi delavcem Fleksibilen trg je koristnejši vsem – ne samo delodajalcem, temveč tudi delavcem –, je prepričan makroekonomist dr. Sašo Polanec: "Ko imajo večjo zavezo do delavcev, to je, ko trg dela ni fleksibilen, se delodajalci za zaposlovanje odločajo z manjšo verjetnostjo. Negotovost na končnih trgih, ko podjetja ne vedo, kaj bo s povpraševanjem, dodatno upočasnjujejo zaposlovanja."

Visoke odpravnine upočasnjujejo nujne prilagoditve Polanec vidi visoke odpravnine kot coklo podjetjem pri prizadevanjih za prilagajanje težavnim razmeram in ustvarjanju dodane vrednosti. "Visoke odpravnine za delavce z veliko delovne dobe odvračajo podjetja od odpuščanja teh delavcev, saj si ne morejo privoščiti enkratnega šoka odpravnin in tako podaljšujejo stanje zaposlenosti delavcev. To vodi v umiranje podjetja, ko nihče več ne bo dobil odpravnine."

"Lažje odpuščanje pomeni tudi lažje zaposlovanje" Polanca smo vprašali tudi, zakaj delavci v teh spremembah ne vidijo prednosti zase. »Intuicija pač spodleti.

Delavci kot neposredno posledico lažjega odpuščanja in krajših odpovednih rokov intuitivno vidijo večjo brezposelnost, v resnici pa prevladajo pozitivni učinki na zaposlenost. Večja verjetnost odpuščanja obenem pomeni večja verjetnost zaposlovanja," zagovarja Polanec in obenem opozarja, da odpravnine in odpovedni roki tudi zdaj velikokrat ne dosežejo svojih namenov: "Odpravnine in odpovedni roki so mišljeni kot zaščita delavcev, a večina delavcev že zdaj tega ne dobi, zlasti če gre podjetje v stečaj."

Inovativni sektorji niso združljivi z rigidnim trgom dela Med številnimi argumenti, ki po mnenju dr. Polanca opravičujejo večjo prožnost trga dela, je omenil študije Evropske unije, ki so pokazale, da si zlasti v zelo dinamičnem in inovativnem sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije delodajalci ne upajo zaposlovati, ker so postopki za odpuščanje, odpravnine in odpovedni roki zelo togi. "Na Danskem so se raje odločili za visoka in tudi dalj časa trajajoča nadomestila za nezaposlene, a je obenem odpuščanje pri njih veliko lažje."

Spremembe so nujne – in tudi pozne Predlagane spremembe delovne zakonodaje Polanec vidi kot nujne. Vprašali smo ga, ali meni, da so prepozne. "Vsekakor. Vlada je s subvencioniranjem delovnega časa dala signal, naj se zadržuje zaposlenost in prepreči odpuščanje. S tem nadaljujejo obstoječo politiko, stopnja zadolženosti podjetij pa se je zelo povečala. Ti ukrepi bi delovali pri kratkotrajni krizi, a nihče ni vedel, da bo ta kriza dolga in ena hujših nasploh. Država bi lahko težave z odpuščanji rešila s subvencijami in transferji delavcev, ne pa podjetij."

Preberite še: