Banka Slovenije napoveduje dvoodstotni padec BDP

Smo v obdobju izjemne negotovosti, je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi marčnega poročila o cenovni stabilnosti dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Negotovost po njegovih besedah izhaja iz zunanjega okolja, prihodnjih ukrepov politike in obnašanja ekonomskih agentov v gospodarstvu. Okolje se spreminja dnevno, je opozoril guverner. Precejšen padec gospodarskih aktivnosti Po mnenju Banke Slovenije lahko v Sloveniji "letos pričakujemo precejšen padec gospodarskih aktivnosti". Ta se "bo umiril oz. prešel v rast v letu 2010, čeprav tega ne moremo z gotovostjo napovedovati". V letu 2010 naj bi po napovedih Banke Slovenije dosegli 1,9-odstotno rast. Inflacija naj bi letos dosegla 0,4 odstotka, prihodnje leto pa 1,8 odstotka. Zaposlenost naj bi se letos zmanjšala za 2,6 odstotka.

Izvoz naj bi se znižal za sedem odstotkov

Po mnenju slovenske centralne banke bo slovensko gospodarstvo še naprej pod velikim vplivom domačih stroškovnih pritiskov, kar neposredno vpliva na slovensko konkurenčnost. Opazen bo precejšen padec investicij (-10,2 odstotka), izvoz naj bi se znižal za sedem odstotkov, uvoz pa za 7,9 odstotka. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance naj bi se letos glede na leto 2008 popravil.

V teh razmerah je po Kranjčevih besedah treba delovati na treh področjih. Prvo je makroekonomsko področje, ki zadeva vlogo javnih financ, proračuna in države, drugo področje se nanaša na strukturne ukrepe, predvsem na področju zdravstva, izobraževanja in gospodarskih javnih služb, tretje področje pa so mikroekonomski ukrepi, usmerjeni v podjetniško fleksibilnost in inovativnost v iskanju novih trgov in tehnologij.

Kranjec: Trdnost bančnega sistema zadovoljiva

Trdnost slovenskega bančnega sistema je po mnenju guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca v sedanjih razmerah zadovoljiva. "Ne vidimo potrebe po nekaterih izjemnih ukrepih, ne izključujemo pa, da bo to potrebno v bodoče," je dejal Kranjec.

Kriza se je po njegovih besedah začela v finančnem sektorju s slabimi naložbami v strukturirane finančne produkte, slovenske banke pa na srečo s temi produkti niso bile oz. so bile zelo malo okužene. "Ni pa mogoče izključiti povratnega učinka finančne krize na poslabševanje terjatev upnikov do gospodarskih subjektov. Trenutno pa nam vsi indikatorji kažejo, da banke to obvladujejo," je dejal Kranjec.