DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katero se bodo zaostrili pogoji, pod katerimi si lahko banke znižajo osnovo za ta avgusta lani uvedeni davek.
Davek na bilančno vsoto bank je bil uveden z namenom spodbuditve bank k večjemu kreditiranju podjetij, vendar pa se znesek danih kreditov ni povečal, ampak se je celo zmanjšal, je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Vlada zato predlaga zaostritev tega ukrepa, ki pa naj bi veljal le do konca leta 2014.
Predlog novele zakona znižuje delež kreditov, za katerega lahko banke uveljavljajo znižanje davka. Poleg tega uvaja tudi akontiranje davka in določa poseben režim plačevanja obrokov akontacije za leto 2013. Vlada je po Živkovičevih besedah izračunala, da se bo na račun teh sprememb v proračun steklo približno 14 milijonov evrov več davka.
Koalicija za, opozicija proti
V koaliciji so predlogu pritrjevali, saj zagotavlja dodatne proračunske prihodke in prispeva k zmanjševanju primanjkljaja. S tem bomo porazdelili stroške krize tudi na bančni sistem, je soglašala Kristina Hočevar (DL). Tudi Jožef Horvat (NSi) je menil, da je tudi bančni sistem dolžan prispevati svoj delež k reševanju krize. "Nepravično se nam zdi, da bi z ukrepi za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja obremenjevali le tiste, ki so k nastanku krize morda še najmanj prispevali, to so delavci, uslužbenci in upokojenci," je dejal.
Predlogu pa odločno nasprotujejo v opoziciji. Alojzij Potočnik (PS) je spomnil, da je izkupiček od tega davka zelo pičel, banke pa so kljub temu zmanjšale obseg kreditiranja. Tudi Matevž Frangež (SD) je ocenil, da predlog v ničemer ne rešuje slovenskega gospodarstva. Obdavčitev bilančne vsote bank je bila predlagana z namenom zagona kreditiranja gospodarstva. Ker se ta pričakovanja niso uresničila oz. je obseg kreditne aktivnosti bank po uvedbi tega davka samo še upadal, bi ga morali ukiniti in poiskati bolj primerno rešitev, je menil Frangež.
2
