Zločin se ne izplača, vsi, ki so ali bodo na poti kriminala, pa naj najprej preberejo to knjigo, je ob predstavitvi knjige Utrinki iz življenja za rešetkami dejala avtorica Damjana Žišt.
Odvetnik Franci Matoz pa je poudaril, da bi se morali vsi, še posebej tisti, ki znajo le obsojati, zavedati, da se tudi sami lahko nehote znajdejo v zaporu.
Mrvar: Gre za eno najpomembnejših in aktualnih tem penološkega raziskovanja nasilja v zaporih
Knjiga je ponatis prve knjige Utrinki iz življenja za rešetkami, ki je nastala kot doktorska naloga Žištove konec lanskega leta, in je 323. knjiga iz zbirke žepna knjiga, je uvodoma povedal Srečko Mrvar iz Založbe Učila. Ocenil jo je kot eno najpomembnejših in aktualnih tem penološkega raziskovanja nasilja v zaporih.
Knjiga je nastala iz doktorske naloge in je pregled zgodovine kaznovalne politike v svetu s poudarkom na slovenskih zaporih. Gre za celovit pregled zaporske problematike, je na današnji predstavitvi knjige povedala avtorica, penologinja ter novinarka Damjana Žišt. V svojo raziskavo je vključila vseh pet slovenskih zaporov, v katerih se je pogovarjala z obsojenci in tako izvedela "o delovanju zaporniškega podzemlja, ki kroji življenje zaprtih", je pojasnila.
Največja problema sta prostorska stiska in droga
Najmočnejše je to podzemlje v največjem slovenskem zaporu na Dobu. Hierarhija med obsojenci je podobna kot v zaporih v tujini, med obsojenci pa so po njenih besedah najbolj osovraženi pedofili in posiljevalci, najbolj spoštovani pa goljufi. Iz razgovorov z obsojenci je Žištova ugotovila, da je največji problem prostorska stiska, saj se v sobi gnete tudi do 18 obsojencev - na primer na Dobu -, in nato droga.
Prostorska stiska, gneča, mamila, vse to vodi v nasilje med obsojenci, pravi avtorica in dodaja, da je iz pogovorov z zaporniki ugotovila, da jih najbolj tare prav to, da ni nimajo svobode oz. zasebnosti. Kot penologinja na koncu knjige podaja tudi nekaj predlogov za obvladovanje oz. zmanjšanje nasilja v zaporih.
Matoz kot "sostorilec"
Odvetnik Franci Matoz, ki so ga predstavili kot "sostorilca", ker je že drugi, ki opozarja na pravice zapornikov, je povedal, da je po tem, ko je prebral knjigo, z Damjano prišel do ugotovitve, da sprejme zapornike, ki so jim kršene človekove pravice.
Državo bo storilo kot 300 obsojencev
"Na te ljudi moramo gledati kot na ljudi z določenimi pravicami, ki jih je treba varovati, zato bo državo tožilo preko 300 obsojencev," je poudaril in menil, da se zaradi katastrofalnih razmer s prostorsko stisko nasilje v zaporih stopnjuje. Stiska ustvarja tudi nasilje, je prepričan koprski odvetnik, ki bo kot zastopnik zapornikov zahteval minimalne pogoje, ki jih ob prestajanju zaporne kazni ti morajo ti imeti.
Žistova: Samo na slabše gre
Razmere v slovenskih zaporih se samo poslabšujejo in ne izboljšujejo, je prepričana Žištova. Kot je dejala, se pristojne na omenjene težave in na stisko s prostorom opozarja že deset let, vendar se ne zgodi nič, samo na slabše gre.
"Zapori" ne prinašajo volilnih točk
Politiki se po Matozu nočejo lotiti tovrstne tematike, ker jim pač "zapori" zaradi nepriljubljenosti teme ne bi prinesli volilnih točk. Zato so stvari takšne, kot so. "Vsi naj razmislijo o tem, kako narediti zapor bolj prijazno okolje z vsem, ki v njem bivajo ali delajo oz. preživijo velik del svojega življenja - naj bodo to obsojenci ali zaposleni," so si bili edini.
Knjiga je romala v državni zbor
Da bi bilo življenje zapornikov bolj humano, so Mrvar, Matoz in Žistova knjige danes osebno dostavili poslancem v državni zbor.
4
