Juri: Slovenija je z blokado Hrvaške odprla Pandorino skrinjico

Po Jurijevem mnenju je Slovenija s tem sprla dva naroda in še bolj zapletla vprašanje o meji, hkrati pa tudi oslabila proevropsko linijo na Hrvaškem, medtem ko v Evropski uniji nima zaveznikov. Jurij se je zavzemal za francoski kompromis Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, je v petek v Trstu pripravila pogovor o odnosih med Slovenijo in Hrvaško v luči srednjeevropskega povezovanja. Juri je na večeru, ki ga je vodil namestnik odgovornega urednika Primorskega dnevnika Rado Gruden, dejal, da je nasprotoval blokadi Hrvaške, ker se je zavzemal za kompromis, ki ga je ponujala Francija, a ga je Slovenija zavrnila.

Dvakrat blizu rešitvi vprašanja Po njegovih besedah sta bili Slovenija in Hrvaška dvakrat zelo blizu poti, ki bi peljala do rešitve vprašanja, prvič s sporazumom Drnovšek-Račan iz leta 2001, ki je Sloveniji zagotavljal dostop do mednarodnih voda, kar je tudi glavni cilj Slovenije, a ga je hrvaški sabor zavrnil, drugič pa leta 2007, ko sta se premiera obeh držav, Janez Janša in Ivo Sanader, na Bledu načelno dogovorila o meddržavnem sodišču v Haagu, a je tokrat s slovenske strani, točneje s strani SD, prišel signal glede zahteve po spoštovanju načela pravičnosti.

Po odprtju Pandorine skrinjice so se pojavili novi zapleti Slovenija je pristopna pogajanja Hrvaške z EU blokirala zaradi računice, da bo Hrvaška popustila, a je s tem odprla Pandorino skrinjico, sprla slovenski in hrvaški narod, še bolj zapletla vprašanje o meji in omejila manevrski prostor lastni diplomaciji, je še dejal Juri in dodal, da je državni zbor popustil izsiljevanju Marjana Podobnika, Stranke slovenskega naroda, a tudi Janeza Janše, na Hrvaškem pa je slovenska blokada še bolj oslabila proevropsko linijo. Juri tudi po hrvaških lokalnih volitvah maja letos ne pričakuje velikega odstopanja.

Vrnitev k sporazumu Drnovšek-Račan ali Meddržavno sodišče v Haagu? Za Jurija je ena od možnosti rešitve vprašanja ta, da se preveri, ali je možna vrnitev k sporazumu Drnovšek-Račan, druga pa je Meddržavno sodišče v Haagu. Glede zadnjega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna Juri meni, da poleg spoštovanja načela pravičnosti Slovenijo poziva tudi k upoštevanju mednarodnega prava, Hrvaško pa, da naj pristane tudi na posredovanje kakega organa, ki ne bi bilo Meddržavno sodišče v Haagu. Tu pa evropski poslanec ne pričakuje velikih premikov v prid Sloveniji, na petkovem večeru pa je opozoril tudi na težave, ki utegnejo nastati za slovenska podjetja in slovensko manjšino na Hrvaškem, hrvaška država pa lahko pri tem za obdobje dveh let tudi uveljavi zaščitno ekološko-ribolovno cono za članice EU, možne so po njegovih besedah tudi napetosti ob meji.

Juri na volitvah v EP ne bo kandidiral V Sloveniji so odnosi s Hrvaško po besedah Jurija ena glavnih tem kampanje za evropske volitve, kar je po njegovem zaradi hude gospodarske krize "najbolj butasto". Napovedal je da, na letošnjih volitvah v Evropski parlament ne bo kandidiral.

Slovenija je postala del problema Juri je svoja stališča dodatno podkrepil tudi med razpravo, ko je pritrdil misli, da je Evropska unija pričakovala nadgradnjo uspešnega slovenskega predsedovanja s pozitivno vlogo pri reševanju vprašanja Zahodnega Balkana. Vsi so pričakovali, da bo Slovenija most med Evropo in Balkanom, a namesto, da bi bila del rešitve, je postala del problema. Glede možne vključitve ZDA ali Rusije v reševanje vprašanja pa je dejal, da ga ne veseli, da to postaja svetovni problem, ki poleg tega slovenski diplomaciji oziroma zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju jemlje kar osemdeset odstotkov časa.

Brezigar: EU ne ljubi bojkotov, Slovenija pa je postala tista, ki bojkotira in to na najslabši način Med razpravo se je oglasil tudi bivši odgovorni urednik Primorskega dnevnika, ki je bil v času slovenskega predsedovanja EU predstavnik zunanjega ministrstva, Bojan Brezigar. Menil je, da je bila napaka slovenske politike ta, da je šla v javnost z besedo blokada in to celo demonstrativno. EU, je dejal Brezigar, ne ljubi bojkotov, Slovenija pa je postala tista, ki bojkotira in to na najslabši način, s tem pa je dala Hrvaški čudovit alibi; Hrvaška namreč ne izpolnjuje cele vrste drugih pogojev za vstop v EU, zaradi blokade pa lahko zdaj krivi Slovenijo kot tisto, ki ji ne dovoli priti v Evropo.

Resolucijo, ki jo je DZ izglasoval o odnosih s Hrvaško, je Brezigar označil za "grozno, zgodovinsko napako", saj je tu vsa slovenska politika šla na linijo Marjana Podobnika in Zmaga Jelinčiča. Za Brezigarja je problem dostopa Slovenije do mednarodnih voda rešljiv, čeprav trenutno ne vidi rešitve. "Morda slednja obstaja v okviru začetka globalnega dogovarjanja," je še dejal Brezigar.