Četrtek, 21. 4. 2011, 21.27
8 let, 6 mesecev
Ivo Svetina: Kocbek kot mogočno drevo, ki na nas še vedno meče senco
Moderator simpozija, pesnik in dramatik Ivo Svetina, je v uvodnem nagovoru poudaril, da je Kocbek s svojo veličino kot mogočno drevo, ki na nas še vedno meče senco.
Ameriški pisatelj, kritik in prevajalec John Taylor na simpoziju sodeluje s prispevkom o vzporednicah med Kocbekovim pisanjem in političnim angažmajem ter njegovih idejnih povezavah s francoskim filozofom Emmanuelom Mounierjem (1905-1950) in personalistično revijo "Esprit". Kocbeka v ZDA ne poznajo dobro, je pojasnil Taylor. Sam ga je spoznal leta 2004 preko izbranih pesmi z naslovom "Nothing is Lost", ki so izšle pri Princeton University Press v prevodu Michaela Scammella in Vena Tauferja.
Kocbek je sicer leto 1934 preživel v Franciji, vse življenje pa je ohranjal plodne stike s francoskimi intelektualci. V Francijo pa mu je sledil tudi "špijunski prijatelj" Jože Brejc oziroma od leta 1952 naprej Jože Javoršek, kot je v svojem prispevku z naslovom Spregledano poglavje iz Kocbekove biografije spregovoril kritik, raziskovalec in urednik Andrej Inkret.
Najboljši poznavalec Kocbekovega dela, kot je Inkreta označil Svetina, je v svojem prispevku očrtal "stransko zgodbo" iz Kocbekovega življenja o Javoršku, literatu, političnemu zaporniku in potem sodelavcu SDV, ki je bil njegov mladostni prijatelj in tesni sodelavec v krščanski skupini.
Ruska raziskovalka Julija Sozina na simpoziju sodeluje s premislekom o medbesedilnosti v Kocbekovem delu Strah in pogum (1951), Svetina pa s prispevkom o Kocbekovem odnosu med jezikom in resnico, zanj je namreč "sleherna beseda magični ključ, ki odpira vrata v neznani svet okolja in zgodovine". Med drugimi sodelujejo še profesor David Krašovec, ki predstavlja Kocbekov pogled na francosko literaturo, in profesorica Vanesa Matajc s premislekom Kocbekovega personalističnega zastavka v prispevku Oseba in dejanje med pesništvom in zgodovino.