Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
3. 5. 2009,
7.47

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 3. 5. 2009, 7.47

8 let, 6 mesecev

V Panami danes supervolilni dan

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Panamci bodo danes volili novega predsednika, nov parlament in župane. Kljub velikemu volilnemu dnevu pa večjih sprememb v državi ni pričakovati.

Za oblast se borita predvsem dva politična bloka okoli na eni strani doslej vladajoče levousmerjene Stranke demokratične revolucije (PRD) in na drugi strani desnousmerjenih Demokratičnih sprememb (CD).

Martinelliju ankete napovedale 50-odstotno podporo V Panami je predsednik tako na čelu države kot vlade, ima pa petletni mandat, tako kot narodna skupščina. Kandidatka PRD za predsednico je Balbina Herrera, CP pa Ricardo Martinelli, oba pa naj bi imela možnosti, da na predsedniškem stolčku zamenjata dosedanjega predsednika iz vrst PRD Martina Torrijosa. V večini javnomnenjskih raziskav vodi podjetnik Martinelli, ki je pred desetimi leti tudi ustanovil CD. Ankete mu namreč napovedujejo okoli 50-odstotno podporo.

"Za resnične spremembe!" 57-letni Martinelli, lastnik največje verige supermarketov v Panami, je že med letoma 1994 in 1999 ter med letoma 1999 in 2004 sodeloval v vladi, med drugim je opravljal prestižni položaj vodje uprave Panamskega prekopa. Za predsedniški položaj se poteguje s sloganom Za resnične spremembe, pešajočo gospodarsko rast - za leto 2009 naj ne bi bila več kot triodstotna - pa namerava spodbuditi z infrastrukturnimi projekti.

Herrera - tista iz revnih četrti A tudi Herrera mu je predvsem v anketah njene PRD vztrajno za petami, obetala pa naj bi se ji najmanj okoli 40-odstotna podpora. Po mnenju opazovalcev je zato mogoče pričakovati tesno tekmo. 54-letno Herrero, nekdanjo ministrico za stanovanjsko politiko in predsednico parlamenta, časniki ocenjujejo za "tisto iz revnih četrti". Podporo namreč išče predvsem v revnejših slojih prebivalstva, ki od dvoštevilčne gospodarske rasti zadnjih let niso imeli praktično nič.

Prizadevanja vlade za državljane Po ocenah gospodarske komisije ZN za Latinsko Ameriko skoraj tretjina od 3,3-milijonskega prebivalstva Paname živi v revščini. Poleg tega skoraj 98 odstotkov staroselskega prebivalstva živi na pragu revščine. Herrerin predvolilni slogan se v tej luči glasi Prizadevanja vlade za državljane, spričo naraščanja kriminalitete pa obljublja tudi izboljšanje varnosti. Herrera se sicer otepa očitkov o protiameriški drži in posebej tesnem odnosu z diktatorjem Manuelom Noriego, ki naj bi se po invaziji ZDA leta 1989 skrival pri njej doma. Prav tako je morala zanikati obtožbe o korupciji in poročila, da za njeno kampanjo stoji venezuelski predsednik Hugo Chavez.

V boj tudi demokratični predsednik Endara V boj za predsedniški stolček se je poleg Herrere in Martinellija podal tudi prvi demokratični predsednik države Guillermo Endara, ki pa naj bi pobral le okoli štiri odstotke glasov. Endaro je pred petimi leti v predsedniški bitki porazil sedanji predsednik Torrijos, sin legendarnega generala, sicer že pokojnega Omarja Torrijosa.

Ta v Panami velja za narodnega heroja, saj mu je leta 1977 pri takratnem ameriškem predsedniku Jimmyju Carterju uspelo izpogajati postopno vrnitev Panamskega prekopa. Okoli 80 kilometrov dolga vodna pot med Pacifikom in Atlantikom je posledično 31. decembra 1999 dokončno pripadla Panami.

Drugo največje prostocarinsko območje na svetu Panama je v zadnjih letih postala varen pristan za močan bančni in storitveni sektor v Srednji Ameriki. Med drugim ima prostcarinsko cono ob atlantskem delu Kanalskega prekopa (CFZ), ki je največje prostocarinsko območje v obeh Amerikah in drugo največje na svetu. Poleg tega že zaradi prevozov skozi Panamski prekop letno zasluži okoli 500 milijonov evrov. Gospodarska kriza je doslej ni preveč prizadela, a opazovalci menijo, da bo tudi ta država do konca leta krizo močneje občutila.

Na volitve pozvali 2,29 milijona volivcev Na četrte demokratične volitve od konca vojaške diktature Manuela Antonia Noriege je danes pozvanih 2,29 milijona volivcev. Ti bodo poleg predsednika izbiral tudi podpredsednika, 71 poslancev narodne skupščine, župane, pa tudi 20 članov Srednjeameriškega parlamenta (Parlacen).

Martinelli je sicer ta forum, ki ga sestavljajo predstavniki Paname, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Dominikanske republike, po poročanju španske tiskovne agencije EFE označil za dragega in neučinkovitega. V tej luči je napovedal, da bo, če bo predsednik, Panama iz njega izstopila. Trenutno v regionalnem parlamentu ne sodeluje zgolj Kostarika.

Ne spreglejte