"Nujno je ohraniti spomin na žrtve vseh totalitarnih režimov"

Gantar opozarja na nujnost, da se spomnimo vseh žrtev nasilja in krivic, ki so jim jih v 20. stoletju zadali različni totalitarni in avtoritarni politični režimi, ne glede na ime in ideologijo. Eva Irgl (SDS) pa opozarja, da so posledice komunizma vidne še danes.

Datum ni izbran naključno 23. avgust je za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu lani določil Evropski parlament, za datum pa izbral datum sporazuma o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

"Demokracija še zdaleč ni nekaj samoumevnega" Kot je v sporočilu pojasnil Gantar, demokracija z vrednotami, ki jo utemeljujejo, še zdaleč ni nekaj samoumevnega. Tako tudi demokratične vrednote po njegovem od državljanov zahtevajo nenehno pozornost in trud za utrditev demokracije, za višje standarde uresničevanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin, za več strpnosti in solidarnosti v družbi.

"Evropa je močno izkusila, kaj pomeni načrtno in sistematično teptanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, kaj pomenijo zanikanje človekovega dostojanstva, odsotnost političnega pluralizma, svobode političnega organiziranja, demokratičnih volitev in delitve oblasti," spominja Gantar.

"Režimi so za sabo pustili številne nesmiselne žrtve" Tako si države evropske družine, čeprav imajo različne zgodovinske izkušnje z raznovrstnimi nedemokratičnimi režimi, delijo skupno dejstvo, "da so ti režimi, ne glede na njihovo vodilno ideologijo, za seboj pustili številne opustošene življenjske zgodbe in nesmiselne žrtve".

"Nasilje in nestrpnost rušita medsebojno sožitje" "Ta temačna in tragična zgodovinska izkušnja naj nam bo v svarilo, da nasilje in nestrpnost rušita medsebojno sožitje, spodkopavata medsebojno spoštovanje in krepita začarani krog nasilja. Hkrati pa nas spomin na to izkušnjo ne sme deliti pri oblikovanju boljše skupne prihodnosti in pri iskanju odgovorov na globalne izzive," še meni Gantar.

Ob tem nikoli ne smemo pasti v skušnjavo, da bi pristajanje na določen totalitarizem ali celo aktivno sodelovanje z njim opravičevali z nevarnostjo drugega totalitarizma, opozarja Gantar, ki tudi zavrača funkcionalizaciji razprave o totalitarizmih za potrebe aktualnih političnih bojev.

V DZ resolucija ni bila sprejeta Poslanka SDS Eva Irgl je v sporočilu za javnost spomnila, da je resolucijo v Evropskem parlamentu podprlo 89 odstotkov navzočih poslancev, med njimi tudi vsi slovenski, ne glede na strankarsko pripadnost ali politično prepričanje, medtem ko v DZ resolucija ni bila sprejeta, "saj je koalicijskim poslancem največ težav povzročala prav obsodba komunizma".

Prav tako je Irglova kritična do dejstva, da slovenski državni vrh ne namerava s primerno slovesnostjo obeležiti tega dne. To poslanka povezuje z odlikovanjem Tomaža Ertla s strani predsednika republike Danila Türka.

Irglova kritična do predsednikovega odlikovanja Po njenem bomo namreč težko dosegli spravo, če predsednik države "odlikuje vodjo tajne politične policije ter tako legitimira in obenem opraviči početje komunistične partije, ki je bila odgovorna tako za povojne poboje kot za različne oblike represije vse do osamosvojitve Slovenije".

Prav zato se Irglova boji, da je še dolga pot do konstruktivne, odprte in strpne debate o vprašanjih polpretekle zgodovine. "Dokler je zločin - uboj izvensodno pobitih v naši družbi - pojmovan kot nekaj sprejemljivega, toliko časa bo tudi vprašanje objektivne resnice o komunističnem sistemu in povojnih pobojih izkrivljeno," še dodaja.

SD: Treba je upoštevati vsa zgodovinska dejstva V SD ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov soglašajo, da storjenih krivic ni mogoče opravičiti ali pozabiti, a je pri tem treba upoštevati vsa zgodovinska dejstva in okoliščine. Po njihovem mnenju bi si morali zato prizadevati, da se 23. avgust praznuje kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov.