Najboljša hrana, ki je ne jeste

Čas je, da spremenite svoj seznam za nakupovanje, svoje ideje za kuhanje nadgradite in se začnete v vsakodnevnem življenju ozirati po hrani, ki je zares dobra, a je po raziskavah Evropskega inštituta za zdravo prehrano porabimo veliko premalo oziroma manj, kot bi je lahko. Gre za hrano, živila, ki so dobra za naše telo, le da tega morda celo ne vemo, ker nam ni nihče nikoli predstavil pozitivnih lastnosti, ki jih imajo.

Sok granatnega jabolka Na Bližnjem vzhodu že vedo, zakaj velikokrat pijejo sok granatnih jabolk. Pa veste vi? Granatna jabolka so podrobneje raziskovali že izraelski znanstveniki in dognali, da samo dva decilitra soka granatnega jabolka na dan, če ga pijemo vse leto, opazno znižata krvni pritisk, pri 21 odstotkih ljudi, zajetih v raziskavo, pa so se ob rednem uživanju tega soka izboljšali tudi rezultati srčnega delovanja. Liter soka granatnega jabolka zadovolji vse dnevne potrebe po vitaminu C.

Suhe slive Poleg tega, da so doma sušene suhe slive lahko odličen sladki zalogaj, so tudi izredno zdrave. Že v letih pred našim štetjem so suhe slive Rimljani dajali starejšim prebivalcem in obolelim, da so jim dvigovale moč in življenjsko energijo. Sušene slive vsebujejo namreč veliko antioksidantov, ki preprečujejo razpad celic in zmanjšujejo možnost nastanka rakavih celic v telesu.

Zelje Zelje je, z izjemo nemške in madžarske kuhinje, z leti nekako izginilo z domačih kuhinjskih polic. Le redko se še zgodi, da v razvitejših delih Evrope uporabljajo zelje, tudi pri nas je prodaja in uporaba zelja upadla. Včasih smo ga kisali doma in ga seveda tudi pojedli, danes pa ga kupimo pol kilograma in ko ga porabimo, ga nimamo več, s tem pa se nanj tudi ne spomnimo. Zelje je odlično za našo prebavo, ima malo kalorij, po drugi strani pa veliko hranilnih snovi. Uživanje zelja dokazano povečuje ustvarjanje encimov in radikalov, ki so v našem telesu odlična obramba proti nastanku rakavih celic. Znanstveniki na britanskem medicinskem inštitutu so celo mnenja, da je zelje s tvorbo encimov daleč najbolj bojevito živilo proti raku.

Rdeča pesa Rdeča pesa je po svoje rdeča špinača. Med rastlinami je najbolje založena s folati in betaini, torej bi jo morale uživati nosečnice, ki med nosečnostjo potrebujejo predvsem veliko prvih. Tako folati kot betaini skupaj so zelo dobri za zniževanje homocisteina, ki sicer maši naše ožilje in s tem povečuje možnosti srčnega infarkta. In še nekaj: rdeče barvilo, ki pesi daje barvo, je dokazan borec proti rakavim celicam. Raziskavo so do zdaj sicer izvedli le na miših in podganah, a vseeno: dobrih informacij za zdravo življenje ne mečemo stran, kajne?

Guava Guava je sicer resda tropski sadež, a več kot koga, ki pije pijačo s tem okusom, pri nas ne vidimo. Guava je predvsem, recimo temu, moški sadež, saj bi ga morali uživati moški. Njena rdečkasta sredina je polna antioksidantov, ki preprečujejo nastanek raka na prostati, in to kar v trikrat večji količini kot na primer lubenica ali paradižnik. Guava vsebuje tudi kar trikrat več kalija kot banane, obenem pa jo znanstveniki že nekaj let imenujejo ultimativen sadež vlaknin. Povprečna guava vsebuje namreč kar štiri grame vlaknin.

Blitva Podobno hvaležna za gojenje kot špinača je tudi blitva, odlično uspeva v mediteranskem okolju in v sebi skriva številne pozitivne učinke. Še posebej jih bodo vesele ženske, saj vsebuje veliko encimov, ki koži preprečujejo staranje, obenem pa z visoko vsebnostjo luteina in zeaksantina varuje naše oči pred sončnimi žarki, ki bi sicer škodovali naši roženici.

Tolščak ali portulak Rastlina, ki so jo sicer nekoč tako kot regrat in koprive uvrščali med plevel, je danes cenjeni zeleni vir maščobnih kislin omega 3. Rastlina sicer izvira iz Azije, uporabljamo pa jo v kulinarične in zdravilne namene. Tolščak krepi imunski in srčno-žilni sitem, blaži številna vnetja, izboljšuje krvni obtok in splošno preprečuje nastajanje strdkov v žilah. V ljudski medicini tolščak uporabljajo tudi kot sredstvo za nižanje temperature, zanimivo pa je, da so tudi semena tolščaka izredno hranljiva in polna beljakovin.

Cimet Starodavna začimba sicer naš želodec doseže največkrat, ko je zmešana s sladkorjem in se skriva v jabolčnem zavitku, a vseeno. Cimet je zelo temeljit nadzornik krvnega sladkorja, katerega raven seveda posledično vpliva na bolezni srca in ožilja. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa dve, ki so v raziskavi šest tednov uživali po en gram cimeta na dan, so znatno znižali raven sladkorja v krvi in obenem pa tudi slabega holesterola. Razlog več, da cimet prihodnjič dodate tudi pomarančnemu soku, kavi, čaju in pecivu.