Poznala ga je cela "Juga": ajdovski mojster zadnjega pogona

Ko se je leta 1991 osamosvojila Slovenija, so slovenski avtomobilski športniki nastopali še v zadnjem jugoslovanskem državnem prvenstvu. Tega so izpeljali vse do konca. Zadnji reli nekdanjega jugoslovanskega državnega prvenstva je bil jeseni tistega leta v Velenju. Zmagal je Silvan Lulik (ford sierra RS cosworth, sovoznik Matjaž Mihelčič) in si s tem privozil do takrat največji uspeh v svoji karieri. Nekaj mesecev pozneje je bil Lulik spet tisti, ki je zmagal na prvem reliju državnega prvenstva samostojne Slovenije in konec leta 1992 tudi postal prvi slovenski državni prvak v reliju.

Če sta bila pred 30 leti glavna Lulikova tekmeca še Hrvat Tihomir Filipović (lancia delta HF integrale) in Brane Kuzmič (renault clio 16V), sta z osamosvojitvijo Slovenije to postala predvsem Darko Peljhan (dirka še danes!) in nekdanji sarajevski olimpijec Tomaž Jemc.

Še danes organizira relije

Silvan Lulik že dolgo ne dirka več, še vedno pa je blizu športno-avtomobilskih krogov. Prav danes je v Vipavski dolini pomagal organizirati letošnji drugi reli za državno prvenstvo. Ta v veliki meri poteka po cestah, ki jih je sredi osemdesetih let že dobro poznal in jih predstavil takratnemu direktorju relija Saturnus Roku Freyerju. Ta je tako imenovani "ajdovski" krog v reli Saturnus prvič umestil leta 1989. Nemudoma so zaslovele hitrostne preizkušnje Velike Žablje z drsečimi ostrimi ovinki, Predmeja s cesto skozi skalnate predore in spust po zaporednih "serpentinah" proti Vrhpolju pri Vipavi.

Lulik za volanom opel mante na reliju Saturnus Foto: Boris Hodnik

Iz diska ponoči domov tudi čez "brzince"

"Spomnim se, kako smo še kot mulci v Ajdovščini čakali avtomobile, ki so potovali proti reliju za svetovno prvenstvo v Monte Carlu," pravi Lulik. Njegov sosed v Ajdovščini je bil sodnik na reliju in nekoč je tja ob cesto povabil tudi s Silvana. Prvič je vlogo sodnika na reliju opravljal leta 1978 na prvem reliju Saturnus. Stal je nekje ob Planinskih ridah, kjer je že nekaj let pozneje tisoče obiskovalcev navduševal tudi sam.

Spomni se mladosti, ko se je s svojim avtomobilom rad vozil po cestah Vipavske doline. Tudi prek Nanosa, pa skozi številne vasi in to tudi ponoči, če mu glasba v lokalnem disku ni več prijala.

Bil je med glavnimi domačimi junaki Saturnusa, ko je bil ta najbolje obiskan športni dogodek v Sloveniji

Čeprav je prvi reli odpeljal že leta 1980, se je uveljavil predvsem v drugi polovici osemdesetih let. Leta 1988 je bil zmagovalec pokala Alpe Adria, postal je tudi jugoslovanski državni prvak v svojem razredu. Bil je mojster zadnjega pogona. Najprej v oplu kadettu, nato v opel manti in nato v še zmogljivejšem BMW M3. Z njim je bil med najbolj atraktivnimi vozniki v celotnem jugoslovanskem reliju, nekaj lepih rezultatov je zabeležil tudi v bližnjih tujih državah.

Predvsem pa je z vožnjo blestel na domačih cestah. Na tistih, ki jih je pomagal odkriti in jih vključiti v traso Saturnusa. Lulik je bil prav voznik in domači junak, ki ga je ta prireditev v osemdesetih - ko je z obiskom okrog 150 tisoč ljudi presegala tudi skoke v Planici - za svojo uveljavitev krčevito potrebovala.

Število avtomobilskih relijev precej večje kot nekoč

Ko je Lulik leta 1991 še zadnjič postal državni prvak v reliju, sta bila v Sloveniji le dva relija. Le Saturnus in Velenje, ostali so potekali na Hrvaškem, v Srbiji in prvi celo v Italiji. No, ta se je čez mejo le začel, skoraj v celoti pa je potekal po slovenski obali. Leto pozneje so v Sloveniji organizirali že pet samostojnih relijev. Tudi to število je do konca desetletja upadlo spet na dve prireditvi, število organizatorjev pa se je nato pred 20 leti povečalo in tudi utrdilo z nastankom nove zveze za avtošport AŠ2005.