Svetla preteklost

Pa ni ključna ta relativnost, da je na prav vse mogoče gledati tudi z drugega kota, temveč premislek, kdaj nam "drugačen" pogled zagotovi dodano vrednost in kdaj nepotrebno, nekoristno ali celo škodljivo dodatno debato ali celo še kaj bolj konkretnega od besed.

Besedičenja, izgubljanja časa ali na primer nepotrebnega onesnaževanja pa je prav pri primeru dnevnih luči ali DRL (daytime running light) res veliko. Še celo sam sem zaradi vprašanja evropskega poenotenja rabe in predpisov o dnevnih lučeh trikrat letel v Bruselj; kolikokrat je bila tam ta tema prisotna podredno in nam je na različnih sestankih in srečanjih jemala čas, si ne upam niti pomisliti. Tudi to je onesnaževanje, da porabljenega denarja niti ne štejem.

Zakaj torej po desetletjih pogovarjanja o dnevnih lučeh EU o tem nima poenotenega stališča. Ključni podatki so nemara znani: v času dnevne svetlobe prižgane luči povečajo raven vidljivosti, kar seveda povečuje varnost. Negativni učinki so tudi znani: poveča se poraba goriva (posredno tudi onesnaževanje), krajša je življenjska doba žarnic in akumulatorjev. Tem, najbolj znanim negativnim posledicam pa so v nekaterih študijah poskušali dodati še "izmerjen" in "ocenjen" negativni učinek motnje bleščanja luči za druge udeležence v prometu in podobne reči, a to zdaj pustimo ob strani, saj je, kot bomo videli, že s prvim dovolj težav.

V deželah, kjer poskušajo biti do svojih davkoplačevalcev bolj korektni kot pri nas, na ministrstvih za promet izdelujejo analize stroškov in koristi. Ne da bi se tu spuščali v ocene, koliko je kaj vredno in kako vse skupaj računajo, lahko povzamemo takole: v 12 državah Evropske unije je bilo v dobrem desetletju zaradi dnevnih luči za 49 milijard evrov manj "mrtvih in težko poškodovanih" in za 10 milijard evrov več onesnaženja. Torej smo v plusu. Še bolj v plusu bomo, ko bodo na večini avtomobilov LED-luči. Zakaj torej EU ne poenoti zakonske uredbe dnevnih luči znotraj prostora članic, če je račun tako pozitiven?

Ko smo že pri tem, se spet lahko vprašamo, zakaj EU med svojimi (enakovrednimi) članicami ne poenoti tudi vseh kazni v prometu? Je vožnja s telefonom v roki ali v rdečo luč pri nas kaj bolj nevarna kot drugje in moramo za to plačati več? Pustimo to za drugič. Dnevne luči v koloni, na primer, ne prinesejo nobene dodane varnostne vrednosti in EU se utaplja v kolonah, kar pa zagotovo ni razlog za to, da se zakonodaja v tem pogledu ne poenoti.

V nekaterih evropskih državah, tudi velikih, dnevne luči niso obvezne, ponekod so obvezne samo pozimi, drugje samo na odprtih cestah ipd. Ali veste, da v Sloveniji s prižganimi lučmi (samo pri dnevni svetlobi) na avtomobilih porabimo toliko elektrike kot 1200 gospodinjstev v mesecu dni (upoštevana povprečna poraba električne energije 250 kWh na mesec na gospodinjstvo). Na leto 109,500.000 kWh ali 109,5 Gwh, kar je celoletna proizvodnja HE Medvode … Tako je izračunal vestni državljan, ki se sprašuje, zakaj mora imeti pri nas podnevi luči prižgane, v Avstriji pa ne. In kako to, da se račun mrtvi/strošek njim izide, nam pa ne.

Vprašanje je zanimivo zato, ker kaže na dvojna merila ter na številne interpretacije istih težav in problemov na bolj ali manj enakih cestah z bolj ali manj enakimi avtomobili po, bolj ali manj, enaki Evropi. Pri lučeh bo težave enotnosti Evrope rešila tehnologija LED-svetil. Prej ali slej. Kaj pa pri enotnih kaznih? Je na obzorju kakšna "tehnologija", ki lahko poenoti kazni za isti prekršek na vseh evropskih cestah? Če je, naj začne hitro delovati, da se kreatorji naše eksperimentalne politike kaznovanja ZVCP ne bodo še naprej izgubljali v temi. Kakršnokoli razsvetljenje bi še kako prav prišlo tudi poslancem, ki se po teh problemih sprehajajo tako lahkotno, kot bi šlo za vprašanja podnebnih sprememb. Ah, saj res, saj gre tudi za to.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.