Rekorderski avtomobil z letalskim motorjem

Letalski motor za avtomobil

Sunbeam je konec prve svetovne vojne razvil 18322 kubični motor v12 sunbeam manitou, ki so ga vgradili le v eno letalo, potem pa so ga uporabljali za pogon hitrih čolnov. Leta 1920 so ga vgradili tudi na avtomobilsko šasijo in nastal je avtomobil z rekordnimi sposobnostmi. Motor so izboljšali, da je razvijal največjo moč 350 "konjskih moči", 50 več od letalskega izvirnika, zadnjimi kolesi pa so ga povezali s kardansko gredjo namesto tedaj bolj običajnih, a za voznika nevarnih verižnih prenosov.

Prvi rekord

Prvi uspeh njihovega avtomobila je prišel leta 1922, ko je dirkač Kenelm Lee Guinness z njim dosegel rekordno hitrost 215,25 kilometra na uro, kar je bil zadnji rekord na dirkališču Brooklands. Potem so ga izročili s hitrostjo zasvojenemu vozniku Malcomu Campbellu, ki je v Saltburnu v Yorkshiru z njim dosegel hitrost 222 kilometrov na uro, potrditev rekorda pa so mu preprečila pravila, ki niso dovolila ročnega sistema merjenja časa. Podobne težave je imel leto pozneje na Danskem.Campbell je bil tako navdušen nad avtomobilom, da je Sunbeam nagovoril, da mu ga je prodal. Potem ga je prebarval v modro barvo in poimenoval bluebird, kakor so se imenovali vsi njegovi rekordni avtomobili. Sunbeam je bil že četrti bluebird.

Več kot 150 milj na uro

Ko so na karoseriji izvedli ključne aerodinamične popravke, se je Campbell z njim odpravil na plažo Pendine Sands v Wallesu, kjer je septembra 1924 osvojil uradni rekord v hitrosti vožnje z avtomobilom 235,22 kilometra na uro. To še ni bilo vse, saj je Campbell leta 1925 z bluebirdom kot prvi voznik peljal hitreje od 240 kilometrov na uro oziroma 150 milj na uro.