Direktorji bi morali vedeti, kakšna oprema je na voljo v službenih vozilih

Pisal sem že o prijateljici, ki je iz bogato opremljenega zasebnega scenica presedla v skopo opremljeno službeno octavio, in o jezi, ki jo je zakuhala ta zamenjava. Nadaljujem razmišljanje, tokrat o tehniki, ki lahko dvigne zadovoljstvo, tako podjetnika kot zaposlenega.

Ne bi šel preveč v podrobnosti, predvsem pa naj bo že kar takoj na začetku jasno, da bo to razmišljanje precej idealistično in da precej verjetno nima prav veliko zveze z resničnim podjetništvom. Mi je jasno, da so kalkulacije pač v teh kriznih časih zelo kompromisne. A težko se sprijaznim, da nekateri rečejo: "A to se da kupiti? Nisem vedel." Menim, da je naloga šefov tudi stalno iskanje možnosti izboljšav delovnih procesov, kar je po mojem mnenju pogojeno tudi s spremljanjem novotarij. In novotarij je v avtomobilizmu vsako leto mnogo, veliko je takšnih, ki lahko bistveno olajšajo delo.

Morajo šoferji delavskih kombijev res poslušati glasbo iz najrevnejšega radijskega sprejemnika (na kasete?), da ga morajo zato dati tako na glas, da preglasijo šklepetanje cenene plastike in hrup motorja zaradi slabe zatesnitve kabine? Le zakaj kombijevski mercedesi, volkswagni, fordi in renaulti niso niti pol toliko udobni kot osebni avtomobili teh znamk? Kdo si bolj zasluži udobje? Delavec, ki se zjutraj pelje deset kilometrov v službo in deset popoldne nazaj domov, ali pa delavec, ki v času službe naredi 250 kilometrov? Saj, razmere se izboljšujejo, gospodarska vozila res postajajo vse boljša, a vselej zaostajajo za osebnimi, sploh če upoštevamo tisto, kar se v resnici prodaja, ne tisto, kar je v katalogih.

Pa bi lahko bilo tudi drugače. Menda ne bi smelo predstavljati težave kombi opremiti s Harman-Kardonom, zatesniti kabino in namestiti boljšo plastiko, tudi robustnost ne bi bila s tem nič manjša. Menda ne bi smelo biti težavno kombije opremiti z elektronsko kartico, da kurirjem ne bi bilo treba vsakič znova "gruntati", v kateri žep so vtaknili ključ. Zakaj kombiji, ki jih uporabljajo slovenski šoferji, nimajo električnega odpiranja vrat? Je res tako težko na armaturno ploščo kombijev vgraditi 220-voltno električno vtičnico ali pa majhen hladilnik, da se šoferjem malica čez dan ne bi pokvarila?

Kdaj bodo tudi voznik kombijev deležni ugodja, ki ga nudijo sodobni aktivni tempomati, tisti, ki v zastojih kombi ustavijo in znajo spet speljati? Sem neučakan?

Morda, a direktorji bi morali biti prvi, ki bi zahtevali, da bi sistemi kot na primer city safety, ki samodejno ustavi vozilo, če zazna oviro/pešca, čim prej postali dostopni tudi v kombijih. Takšni sistemi pač preprečijo nesrečo. Takšni sistemi lahko preprečijo obstanek delovnega procesa, torej preprečijo, da bi kombi obstal na servisu, delavec pa na bolniški ali bognedaj na sodišču. In direktor bi moral biti prvi, ki bi dal soglasje za opremljanje kombijev z dobrim zvočnim sistemom, saj s tem zmanjšajo tveganje, da jih bo delavec tožil zaradi poškodb sluha. Elektronska kartica sprosti kurirjeve roke, torej mu paket z najbolj krhkim predmetom v njem med iskanjem ključa ne bo padel po tleh. Ali niso to ugodnosti za podjetje?

Pa še eno vam povem. Če bi direktorji pred nakupom svojih limuzin dovolj natančno preučili kataloge dodatne opreme, ne bi pozabili dokupiti hlajenja usnjenih sedežev. To bi jim omogočalo, da poleti iz svojega avtomobila ne bi izstopali s prepoteno in zmečkano srajco na hrbtu!

Verjetno se sprašujete, kakšno povezavo ima to s službeno octavio moje prijateljice. No, to, da se opremski paket njene octavie imenuje business. Hehe, business pa brez tempomata, brez bluetootha, brez ESP-ja in z zvočniki samo spredaj, pod takšno oznako bi človek pričakoval navigacijo pa povezavo do interneta? Budget bi bilo primernejše ime!

In ja, res se strinjam z vami, da je to razmišljanje idealistično, pravzaprav naivno. Oprema je pač draga in v teh časih lahko za podjetje pomeni resno obremenitev. Tudi jaz bi se kot voznik kombija takoj odpovedal avtomatskemu menjalniku, če bi si s tem zagotovil, da bo na moj račun vsak mesec pritekla PLAČA.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.