Britansko-grški električni avtomobil

Britanska tovarna Enfield Automotive je namreč leta 1971 predstavila električni mestni avtomobilček enfield 8000, s čigar izpopolnjeno različico enfield 8000 ECC je poskušala celo prodreti v ZDA. To ji kljub podpori tedanjega guvernerja Kalifornije Ronalda Reagana ni uspelo. Leta 1973 jo je končno kupila najstarejša grška tovarna strojev Neurion in ustanovila skupno podjetje Enfield-Neurion, ki je avtomobil izdelovalo na grškem otoku Syros. Dvosedi električni avtomobilček je imel precej nenavaden izvor, saj ga ni oblikoval avtomobilski oblikovalec, ampak predsednik in tehnični direktor Enfielda Konstantine Adraktas, ki je upošteval načela oblikovanja letal, saj je na znameniti ameriški univerzi MIT diplomiral iz aeronavtike, med drugim pa je izračunal tudi trajektorije za polete ameriških astronavtov v okviru programa Apollo na Luno. Električni avtomobilček je sicer dosegel največjo hitrost 100 km/h, z enim polnjenjem 48-voltnih baterij pa je prevozil 80-145 kilometrov.

Čeprav so ga izdelovali v Grčiji, ni tovarni nikoli uspelo pridobiti dovoljenja za uporabo na grških cestah. Vse enfielde 8000 so zato izvozili v Veliko Britanijo, kjer so jih do ukinitve proizvodnje leta 1976 prodali okrog 100. Enfield-Neurion je na osnovi enfielda 8000 razvil še nekaj električnih avtomobilov, ki pa jih zaradi težav s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ki so izhajale iz nesposobnosti grških oblasti, da bi jih ustrezno obdavčile, ni nikoli izdeloval. Med njimi je bil tudi zanimiv električni terenec enfield-neurion E 8000 bicini, ki ga je razvil mladi grški oblikovalec Georgios Michael, namenili pa so ga izposojanju turistom v grških letoviščih.