Petek, 31. 7. 2026, 4.00
1 teden, 3 dni
Sredi peklenske vročine prihaja iz Nemčije neprijetno sporočilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Nemčija je sredi poletnega vročinskega vala, jeseni pa jo zagotovo čaka tudi politično vroča jesen, ki bo imela morda na koncu tudi posledice za vso EU.
Tako kot druge evropske države je tudi Nemčija sredi velikega vročinskega vala. Toda državi grozi, da bo jesen še bolj vroča – politično gledano. Morda se bo moral posloviti z oblasti tudi nemški kancler Friedrich Merz. Pojavljajo pa se celo medijska ugibanja o razpadu CDU na zahodni in vzhodni del.
Friedrich Merz še nikoli ni bil kot kancler bližje robu katastrofe kot v teh dneh. Edina gotovost je, da nemško politiko čaka jesen, po kateri bo marsikaj drugače, piše švicarski medij Schweiz heute, ki je del medijske skupine CH Media.
Stranka, ki je bila v povojni Nemčiji večino časa na oblasti
"Morda se zdi nenavadno to poudarjati v teh dneh, toda zgodovinsko gledano so nemški krščanski demokrati ena najuspešnejših strank na svetu: v 77 letih Zvezne republike (mišljeni sta povojna Zahodna Nemčija in združena Nemčija po letu 1990, op. p.) so kanclerski položaj obvladovali 53 let. Uspeh države je bil običajno tudi uspeh stranke. To je bilo tudi tisto, kar je držalo CDU skupaj: upanje na kariero je discipliniralo stranko, medtem ko je bila manj pragmatična SPD običajno dlje od oblasti in tudi bolj nagnjena k notranjim bojem."
Kaj pa drži CDU skupaj, ko volivci poskrbijo, da ima vedno manj položajev za razdelitev? Potem z vidika mnogih članov stranke ni več razloga, da bi ostali pasivni in sledili vodstvu. To ustvarja začaran krog, saj nemiri vodijo desnosredinske volivce, da se še bolj obrnejo stran od CDU, poudarja analiza v Schweiz heute.
Merzev spiralni padec?
Merz, nemški kancler in vodja CDU (za ta položaj si je prizadeval že pred desetletji, a je bil v času Angele Merkel politični poraženec znotrajstrankarskih bojev in je za nekaj časa odšel iz politike), je trenutno v takšnem spiralnem padcu navzdol. K temu je prispeval tudi sam, na primer s tem, da je nepotrebno odstavil svojega ministra za promet Patricka Schniederja.
Friedrich Merz je dolga desetletja upal, da bo postal nemški kancler. Na začetku stoletja se je z Angelo Merkel potegoval za položaj številka ena v CDU, a je bila zadnja uspešnejša. Merz je po znotrajstrankarskem porazu zajadral v poslovne vode in se leta 2009 poslovil kot poslanec bundestaga. A načrtom, da bo nekoč vodil CDU in Nemčijo, se ni odpovedal. Ko je obdobje prevlade Merklove počasi šlo proti koncu, je leta 2018 napovedal vrnitev v politiko. A se je hitro spotaknil, ko mu ni uspel naskok na vrh CDU. Podobno neuspešen je bil v boju za vodenje CDU januarja 2021. Šele v tretjem poskusu, decembra 2021, je postal predsednik CDU. Po lanskih nemških parlamentarnih volitvah pa je ta skorajda večni osmoljenec nemške politike končno postal nemški kancler.
Schnieder, ki je bil do nedavnega širši javnosti komaj znan, je nenadoma postal simbol nezadovoljstva z Merzem. Od svoje razrešitve je Schnieder za številne člane CDU postal nekakšen mučenik.
Javni spori znotraj CDU
"Krščanski demokrati iz njegove domače zvezne dežele Porenje-Pfalška so odpovedali srečanje z Merzem. Njegov brat Gordon Schnieder, ki deželo vodi kot ministrski predsednik, je svojo grajo kanclerja izrazil tako ostro, da bi si človek za trenutek lahko mislil, da bo deželna CDU prenehala plačevati članarine sedežu CDU v Berlinu."
Da je Merz v svojem kanclerskem mandatu bolj ranljiv kot kadarkoli prej, se po pisanju švicarskega medija kaže tudi v tem, da si člani CDU – katerih imen še nikoli niso slišali niti mnogi novinarji, ki pokrivajo nemško notranjo politiko – nenadoma drznejo spregovoriti.
Kaj se bo zgodilo po jesenskih deželnih volitvah?
"Stranke ne moreš voditi kot podjetja," je na primer predsednik CDU iz Bremna Heiko Strohmann na sestanku dejal kanclerju. Merzeva avtoriteta očitno upada.
Merzeva odstavitev ministra za promet Patricka Schniederja (na fotografiji) je še okrepila spore znotraj CDU. Še zlasti ker Merz ni javno pojasnil, zakaj ga je sploh odstavil.
Seveda je malo možnosti, da bi kancler padel v naslednjih nekaj dneh. CDU namreč septembra čakajo deželne volitve v Saški-Anhaltu, Berlinu in Mecklenburgu-Predpomorjanski. Po volitvah pa bi lahko znotraj CDU izbruhnil velik konflikt.
Kaj naj CDU stori z AfD?
Kot vse kaže, bo AfD verjetno postala najmočnejša sila v Saški-Anhaltu in Mecklenburgu-Predpomorjanskem (obe deželi sta bili nekdaj del komunistične Vzhodne Nemčije, op. p.), kar ne bo le podžgalo defetizma med krščanskimi demokrati, temveč bo tudi razpravo o tem, kako naj se CDU spopade z AfD, spremenilo v glavno vprašanje.
Vendar pa je to vprašanje slon v sobi: CDU noče imeti ničesar z desnico, kar je razumljivo, saj ta za razliko od podobnih strank v Franciji (verjetno mišljen Nacionalni zbor, op. p.) ali Italiji (Bratje Italije Giorgie Meloni, op. p.) ne kaže znakov umirjanja, piše Schweiz Heute.
Padec t. i. požarnega zidu pred AfD?
To CDU pahne v dilemo, iz katere trenutno ni očitnega izhoda: da bi vzpostavila večino zunaj AfD, mora sklepati koalicije s SPD ali Zelenimi, kar onemogoča večje reforme, ki jih država obupno potrebuje – in povzroča, da se konservativni volivci še bolj oddaljujejo od CDU in se obračajo k AfD. Merz se tej pasti ne bo izognil zgolj z zamenjavo ministrov.
Na fotografiji vidimo Alice Weidel, sovodjo AfD na zvezni ravni, in Ulricha Siegmunda, vodjo CDU v vzhodnonemški deželi Saška-Anhalt, na predvolilnem soočanju pred jesenskimi deželnimi volitvami. Ankete AfD na septembrskih deželnih volitvah v Saški-Anhaltu napovedujejo več kot 40 odstotkov, kar pomeni, da bo AfD morda sama lahko sestavila naslednjo deželno vlado. T. i. požarni zid pred AfD bo torej doživel velik poraz. Nekaj manj – okoli 36 odstotkov – ankete merijo AfD pred deželnimi volitvami v Mecklenburgu-Predpomorjanskem. V Berlinu pa naj bi AfD dobila manj kot 20 odstotkov glasov. Nemčijo torej najverjetneje čaka vroča politična jesen.
T. i. požarni zid (nem. Brandmauer), ki so ga krščanski demokrati postavili proti AfD, se bo verjetno v dogledni prihodnosti zrušil. Če bo AfD v vzhodnonemških deželah dosledno dosegala okoli 40 odstotkov glasov, jo bo praktično nemogoče prezreti. Če bo sedež CDU v Berlinu pri tem vztrajal, se mora pripraviti na upor svojih vzhodnonemških deželnih podružnic.
Razkol CDU na zahodni in vzhodni del?
"Bo Merz takrat še lahko vztrajal? Verjetno bo težko. Od AfD se tako ostro distancira, da se s tega stališča težko umakne, ne da bi zapravil še zadnje ostanke verodostojnosti. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kdo bi potem sploh lahko obdržal CDU skupaj. Mogoč se zdi celo razkol na vzhodno- in zahodnonemško stranko. Edina gotovost je, da se nemška politika sooča z jesenjo, po kateri bo zelo malo enakega," še piše Schweiz heute.
