Opel insignia 2,0 turbo

Lepotica

Opel je insignio želel dvigniti višje proti premium segmentu, zato so ji med drugim namenili izredno lepe linije. Avtomobil je pravi lepotec, velik nos je eleganten, linije na vratih poskrbijo za bolj mišičast nastop, kupolasta streha pa za pridih športnosti. Podobno je tudi v notranjosti, kjer je armaturna plošča zelo všečna na pogled, a zato nekoliko manj na otip.

Plastika se med vožnjo oglaša

Zgornji otip pomeni, da je armaturna plošča iz trde plastike. Glede na željo po premium počutju se zatakne ravno na tem področju. Ker po armaturni plošči načeloma ne tolčemo in se je ne dotikamo ves čas, bi trdo plastiko še preživeli. A tega vseeno ne moremo pogoltniti, ker ta trda plastika ni tiho in se med vožnjo ves čas oglaša. Škripanja in pokanja je občutno preveč.

Prostorno spredaj, manj zadaj

Položaj za volanom je odličen. Sedi se zelo dobro, volan lepo sede v roke, stikala so pri roki, skratka vse je na visokem nivoju. Zadaj je stanje nekoliko drugačno, kupejevska streha pomeni, da je za glave potnikov le malo prostora. Višji od metra osemdeset se z glavo že dotikajo stropa, s tem problemom pa se zelo verjetno srečujejo potniki le pri kombilimuzini, kjer se streha hitreje spusti, pri limuzini in karavanu teh težav ne bi smelo biti. Pohvalimo lahko še ogromen prtljažnik, predvsem pa dejstvo, da se prtljažna vrata odprejo tako na široko, kot pri lovu beli morski pes odpre svoj gobec.

Športno ali udobno

Testna insignia je stala na dvajsetpalčnih platiščih in gumah preseka 35. Že zgolj zaradi tega je bila vožnja precej trda in razlik med programi nastavljivega podvozja manj. Vseeno način sport podvozje otrdi, poveča odzivnost stopalke za plin in otrdi krmilni mehanizem. Pohvalimo dejstvo, da voznik v meniju lahko sam določi, kateri izmed teh treh parametrov se po pritisku sploh prestavi. V kombinaciji s tako velikimi platišči bi pravzaprav nastavljivo podvozje vzeli zgolj zaradi boljših povratnih informacij na volanu in ne zaradi podvozja samega, saj je vožnja že tako dovolj trda.

Direkten, a nekomunikativen volan

V normalnem načinu je krmilni mehanizem povsem prelahkoten, informacij je premalo, stanje pa se nekoliko, a ne dovolj izboljša po pritisku na stikalo sport. Lahkotnost servo mehanizma celo grajamo, menimo namreč, da bi moral avtomobil, ki si želi športnih ambicij in, ki je v zavojih zelo suveren, ponujati mnogo boljši občutek.

Dvolitrski turbo motor je sicer dovolj zmogljiv in z njim zna biti insignia tudi športna, a odlično se počuti v drugačni vlogi. Takrat, ko denimo na avtocesti pri visoki hitrost deluje samozavestno in je potovalna hitrost lahko presenetljivo visoka. Posebne potrebe po vrtenju niti ni, se pa motor brez pripomb zavrti, ko voznik od njega to vseeno zahteva. Poraba je pohvalna, na testnem krogu je insignia zahtevala 10,8 litra, kar je za to konjenico ugoden podatek.

S pestrim naborom zanimivih tehnikalij kot je prepoznavanje cestnih označb in kot so prilagodljivi žarometi insignia (v testnem avtomobilu tega ni bilo), želi nastopati v premium razredu. Aduta drži tudi z obliko, prostornostjo prtljažnika in z voznimi lastnostmi, ki niso daleč od tistih pri mondeu ali mazdi 6. Nižja cena v primerjavi s precejšnjim delom ostalih konkurentov (accord, passat, laguna, alfa 159 …) pa pomeni nekaj več trde plastike v notranjosti, kar je pravzaprav ravno nasprotno od zapisanega v začetku tega odstavka. A to je pravzaprav edini večji minus avtomobila …