Mitsubishi lancer sportback 1,8

Več vrat, več športa

Vse kaže na to, da Mitsubishi resno jemlje tiste kupce, ki se ob nakupu avtomobilov takšne velikosti raje obračajo za kombilimuzinami kot za klasičnimi štirivratniki. V primerjavi z limuzinsko različico se tale lancer ne razlikuje samo tam, kjer je najbolj očitno – zadaj. Nekoliko spremenjen je tudi prednji del, ki je pri sportbacku še bolj agresiven. Velik spojler zadaj je serijski, pragova tudi.

Zadek brez vsebine

Bolje bi bilo napisati, da v veliki zadnjici ni dovolj prostora za različne vsebine. Obsežne mere zadka sicer namigujejo na bogato odmerjen prtljažni prostor, ki pa nas kljub dvojnemu dnu, ki omogoča nekoliko boljši izkoristek osnovne prostornine, še zdaleč ni prepričal. Ima pa svetlo plat - visok in popolnoma raven nakladalni rob.

Vse je "simpl"

Znotraj presenečenj ni. Delovno okolje voznika je identično tistemu v limuzinski različici. Hvalimo preglednost stikal in njihovo preprostost uporabe. Vse skupaj deluje precej nezahtevno, in takšen je tudi splošen občutek v kabini, a s tem ne mislimo nič slabega. Pravzaprav je ravno to tisti dejavnik, ki vpliva na dobro počutje v tem lancerju. Kljub uporabi nekaterih trših materialov notranjost vseeno daje občutek kakovosti. Grajamo le zastarelo obliko ključa in dejstvo, da je volanski obroč nastavljiv samo po višini. Avtomobil tega razreda si takšnega spodrsljaja ne bi smel privoščiti.

Motor in menjalnik

1,8-litrski bencinar sam po sebi ni nič posebnega pa vendar z odličnim menjalnikom tvori zabavno kombinacijo, ki kliče po igrivi vožnji. Pri slabih 4000 vrtljajih se šele dobro zbudi in dobro vleče vse do rdečega polja. A menjalnik krvavo potrebuje šesto stopnjo, kar se daleč najbolj pozna na avtocesti, kjer se motor pri 130 na uro vrti pri okoli 3500 vrtljajih in po podatkih potovalca kuri 10 litrov na sto. Pri višjih hitrostih je avto občutno preglasen in posledično tudi nekoliko naporen. Poleg tega pa bi dodatna stopnja ostalih pet razbremenila (beri: skrajšala) ravno toliko, da bi bilo veselja do vrtenja še za spoznanje več. Med športno vožnjo se vozniku včasih zdi, da traja cela večnost, da se druga ali tretja zavrtita do kraja. Na testnem krogu se je lancer zadovoljil z okroglimi desetimi litri goriva na sto kilometrov.

Lega rojena v zavojih

Vzmetenje je sicer nastavljeno nekoliko na mehko, a je lega kljub vsemu odlična, igriva in nedvomno podpira športno, zabavno vožnjo. Ob odvzemu plina zadek postane lahek izredno hitro, kar je dobro, volan pa je nekoliko prelahak, kar ni tako dobro. Prenos informacij ni tako bogat, kot bi si želeli, pa vendar ne uspe pokvariti užitka v vožnji. Trdimo, da gre za avto, ki je namenjen pravim voznikom, tistim, ki bodo spoštovali njegov športni pedigre in ga vsake toliko časa spustili med ovinke. Naj se igra.

Tekmeci

Misli najprej uidejo k Subarujevi imprezi, ki z lancerjem še naprej bije dolgoletni boj, gledano dimenzijsko in karoserijsko pa bi med tekmece lancerja prišteli tudi škodo octavio. Oba avtomobila sta neuradno uvrščena v mersko skromnejši golfov razred, zagovarjata pa nekakšno hojo po meji med spodnjim srednjim in srednjim razredom, seveda pa privlačita popolnoma različne kupce. A ker znamka Mitsubishi privlači specifično skupino ljudi, se pri škodi in morebitnih ostalih, bolj dinamično naravnanih konkurentih verjetno ne bojijo za svoj kos pogače in obratno.