Hyundai coupe 2,0

Zmagovalnega konja se ne menja, pravi pregovor. Le tu pa tam se ga očisti, nahrani in poskrbi, da je lep in zanimiv. In podobno (v malce prenesenem pomenu seveda) Hyundai počne s svojim coupejem, vsaj kar se zadnje (tretje) generacije tiče. Ta je pred kratkim doživela prvo korenitejšo prenovo (vmes pa že par manjših), a vendar po vsaki prenovi avtomobil ostaja že na daleč prepoznaven in oblikovno podoben predhodniku. Pa čeprav je vsakič ravno toliko spremenjen, da ga nihče ne zamenja za prejšnjo generacijo.

Zunanjost, notranjost

Takole, parkiran na ulici, nas je coupe z boka spominjal na jaguarja XK, ob pogledu na prednja žarometa pa se nam je prikradla podoba brutalnega viperja. Nasploh bi rekli, da mu je prenova dobro dela, saj je sedaj še lepši, eden tistih avtomobilov, ki pri počasni mestni vožnji nase lepi celo kopico zijal. Sedi se povsem kupejevsko nizko in utesnjeno, a nikakor ne neudobno. Merilniki imajo nekoliko spremenjeno grafiko, tudi sredinski del armaturne plošče je (s še tremi merilniki) očem prijeten, le radio "seka ven" in nikakor ni na nivoju ostale notranjosti. Motilo nas je upravljanje,zato menimo, da bi bil tovarniško vgrajen neprimerno boljši. Hvalimo oprijem sedežev, tudi rdeče usnje se jim lepo poda. Coupe je seveda 2+2-sedežnik, kar pomeni, da tisti na zadnjih sedežih ne bodo ravno uživali razkošja. Je pa res, da bodo manjši otroci, ki z glavami ne segajo niti do vrha naslonjala sedeli prav spodobno. Pravzaprav je prostora več kot bi ga od takega avtomobila pričakovali, o uporabnosti zadnjih sedežev govorita tudi isofix sidrišči.

Vozne lastnosti

Domačo predstavitev je slovenski uvoznik naredil kar na dirkališču v Logatcu in s tem namignil na športen coupejev karakter. No, in priznati je treba, da se coupeja res lahko zelo športno pelje. Podvozje je trdo, volan pa dovolj neposreden in natančen, da je hitro ovinkarjenje v užitek. ESP je sedaj serijski in svojo nalogo opravlja zelo dobro ter dopušča vozniku nekaj svobode, preden prekine zabavo. Športnemu karakterju navkljub coupe grbine dokaj lepo požira in je nasploh dovolj lahkoten, da z njegovim upravljanjem ne bodo imele težav niti nežne damske ročice.

Zmogljivosti, poraba

Enakega dvolitrskega bencinarja smo preizkusili že v testu prejšnjega coupeja in zapisali, da zna dovolj športno "zarohneti" in, da 143 "vrancev" dobro pokaže svojo moč. V takem avtomobilu bi sicer pričakovali šest prestav, predvsem zaradi živahnosti, a se je tudi pet prestav izkazalo povsem v redu. Pospeški ne bodo ravno suvajoči, vendar pa je moči dovolj, da coupe povsem suvereno pospešuje. No, šesta prestava bi bila dobrodošla tudi pri avtocestnih hitrostih - motorni vrtljaji so namreč pri 130 km/h že skoraj pri številki 4000, zato je motor že malce bolj glasen. Tudi testna poraba goriva z desetimi litri na sto prevoženih kilometrov ni prav nič previsoka.

Cena, tekmeci

Neposrednega tekmeca ta avtomobil praktično nima. Če ga primerjamo z ostalimi kupeji (audi TT, mazda RX 8 ...) namreč kaj hitro ugotovimo, da so precej dražji in imajo po večini močnejše motorje. Coupe je cenovno bližje navitim malčkom, res pa je, da so slednji oblikovno nekaj povsem drugega in ne ponujajo tistega kupejevskega občutka, pogosto so tudi bolj surovi. In kot tretjo vrsto konkurentov lahko štejemo kupekabriolete. Ne zaradi oblike, niti ne zaradi športnosti, ampak zaradi pompoznosti oziroma privlačne in atraktivne zunanjosti.