Opel: voznik bo žaromete nadziral s svojimi očmi

Ukazovanje z očesom – že poznana tehnologija

Usmerjanje ali ukazovanje z očesom ni nova tehnologija. Ideja je vzniknila, kje drugje, v vojaški industriji, kjer lahko piloti s pogledom usmerijo orožje v tarčo ali snemalno kamero na območje, ki ga želijo posneti.

Tudi v komercialni rabi to ni novost – med drugim so idejo uporabili (a medtem tudi že opustili) v svetu fotografije, kjer je fotograf pri pogledu skozi okular z očesom določil točko izostritve.

Zdaj pa se ta način seli na eno danes najaktualnejših področij človekovega razvoja, in sicer na področje varnosti.

Preprosta teorija, a zapletene rešitve pri zahtevanih pogojih

Teorija je preprosta: neko tipalo mora zaznati smer pogleda očesa, potem pa poslati signal v elektroniko, ki temu primerno ukaže neki mehaniki ustrezne, vnaprej določene gibe. Toda do zdaj so bili sistemi, potrebni za natančno in zanesljivo delovanje, dragi, Oplu pa je uspelo najti rešitve, ki bodo lahko pripeljale sistem v serijske avtomobile.

Namesto več natančnih kamer namreč pri Oplu uporabljajo eno samo kamero, katere elektronika na sliki najde voznikove oči. Največje delo so opravili z "optimiranjem parametrov kamere in prilagoditvijo algoritmov na podlagi sledenja premikajočih se oči".

Se pravi: v podatkih kamere so našli dovolj potenciala, v premikanju oči pa dovolj značilnih premikov, da lahko na podlagi tega hitro in zanesljivo določijo smer pogleda voznika.

Več kot le spletna kamera: z IR-tipali in dvakrat hitrejša

Kamera ni preprosta, kot se morda razume, saj mora biti učinkovita tudi (in seveda predvsem) ponoči ter dovolj hitra, da ni šibka točka v sistemu prilagajanja snopa žarometov. Zato ima dodana infrardeča tipala in je dvakrat hitrejša od običajnih današnjih digitalnih kamer – posname namreč 50 fotografij v sekundi.

Težave s človeškimi očmi in njihovim nepredvidljivim gibanjem

Oplovi inženirji v razvojnem oddelku Light Technology so v sodelovanju s tehnično univerzo iz Darmstadta naleteli na še eno prepreko, ki je posledica vedenja človeka oziroma njegovih oči. Te namreč običajno (in nehote) prehajajo z ene točke gledanja na drugo.

Če bi žaromet hipno sledil tem spremembam, bi hitro premikajoči se snop motil tako druge udeležence v prometu kot voznika tega avtomobila. Težavo so rešili z zamikom in načinom odziva žarometa glede na premik očesa, za čemer stoji zapleten algoritem računalniškega programa nadzorne elektronike.

Poleg tega jim je uspelo razviti tehnologijo do te mere, da je ni treba umerjati za vsakega voznika posebej, ne glede na njegovo postavo in položaj sedenja. Prav tako snop žarometov, ko voznik nepričakovano odvrne pogled s ceste drugam, ostane na cesti, saj je premikanje snopa na podlagi očesnega položaja mogoče le v majhnih odstopanjih od običajne smeri, kamor sicer svetijo žarometi.

Izvirna ideja, a kaj ima od tega voznik?

Premikanje snopa žarometov na podlagi pogleda voznika prispeva k aktivni varnosti, saj osvetljuje cesto prav tam, kamor gleda voznik, ki seveda (domnevamo) gleda prav tja, kamor mora, da bo najbolj varno izpeljal ovinek.

Funkcija je namreč namenjena izboljšanju vidljivosti pri zavijanju, zavoji pa so si precej različni (različni koti ovinkov ali križišč, sprememba podlage, dviganje ali spuščanje ceste, obcestne ograje, morebitni predmeti na cesti …) in z običajno nastavitvijo žarometi vseh ne morejo osvetliti optimalno.

Na začetku bo, kot vsaka druga (tehnična) novost, ta sistem najbrž še drag in na voljo sprva v velikih oplih (insignia), glede na učinkovitost v praksi in priljubljenost pri kupcih pa se bo razširil še na druge, manjše in cenejše modele.