Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Gregor Pavšič

Petek,
30. 7. 2010,
7.45

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 30. 7. 2010, 7.45

7 let, 3 mesece

Digitalni radio še ni prioriteta

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Digitalna ne postaja le televizija, ampak tudi radio. Toda glavna ovira ni dostopnost digitalnih radijskih sprejemnikov, temveč v Sloveniji močno omejen doseg digitalnega DAB signala.

Kakšne so prednosti?

Digitalni radio, znan tudi po kratici DAB (Digital Audio Broadcasting), je v teoriji bolj odporen na motnje, digitalna tehnologija pa predvsem omogoča bolj učinkovito rabo frekvenčnega spektra. V Sloveniji je namreč FM spekter tako zaseden, da razvoj novih nacionalnih radijskih programov domala ni mogoč. Uvedba digitalnega radia bi to omogočala, povečala pa bi tudi konkurenčnost med posamičnimi radijskimi postajami. Te bi imele v digitalni tehniki enako pokritost z radijskim signalom. Domet določenega radia torej ne bi več predstavljal konkurenčne prednosti, pač pa bi bila njegova prednost boljša programska shema. Digitalni radio prav tako omogoča nastanek žanrskih radijskih postaj in boljšo kvaliteto zvoka.

Brez evropskega načrta

Toda digitalni radio ne gre po stopinjah digitalne televizije. Če poteka prehod na slednjo po celi Evropi, prehod nanj še ni obvezen. Pri Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (APEK) so nam povedali, da na evropski ravni še ni bil sprejet skupni evropski načrt za digitalizacijo FM frekvenčnega pasu. Vendar pa že obstajajo skupine strokovnjakov, ki se s to idejo ukvarjajo. Pri nas in drugod po Evropi analogni radio do nadaljnjega ostaja. Digitalna različica se je v Evropi resneje uveljavila le v Nemčiji, Veliki Britaniji, Švici in na Nizozemskem.

Zanemarljiva prisotnost v Sloveniji

V Sloveniji je trenutno le en T-DAB oddajnik na Krvavcu, ki pokriva pretežni del ljubljanske kotline oziroma 22,5 odstotka prebivalstva. Z njega oddajajo Radio Slovenija 1, Radio Slovenija 2, Radio Slovenija 3 in Radio Slovenija International. Pri agenciji APEK ocenjujejo, da je število digitalnih radijskih sprejemnikov v Sloveniji še zanemarljivo. V opremi avtomobilov je sicer že možno dobiti tudi digitalne radijske sprejemnike, a ker tehnologija dejansko še ni dovolj razvita, manjka pa tudi oddajnikov za boljšo pokritost in navsezadnje radijskih postaj, ki bi v digitalni tehniki sploh oddajale, ta novost v avtomobilu še ni dočakala svoje prave priložnosti.

Britanci bodo digitalni že do leta 2015

Vsaj v Sloveniji (še) ne. Proces radijske digitalizacije se je začel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1996 pa so se na trgu že pojavili prvi digitalni radijski sprejemniki. V Evropi sta vodilni Nemčija in Velika Britanija. Na Otoku je denimo v uporabi 30 milijonov analognih avtomobilskih radiev, ki si jih želijo do leta 2015 zamenjati z digitalnimi. Že sedaj pa imajo Britanci 103 digitalne radijske oddajnike in skupno kar 250 komercialnih in 34 državnih radijskih postaj. Toda ker prehod na radijsko digitalno tehniko še ni obvezen in zavezujoč, je v Evropi odvisen zgolj od poslovne politike posameznih radijskih hiš.

Kdo že digitalen?

Po pričakovanju se k digitalnemu radiu zatekajo v državah, ki imajo že razvit tovrstni sistem. Volkswagen bo za angleško tržišče v novega sharana digitalni radio vgradil kar serijsko. V dodatni opremi ga ponujata tudi Mercedes in Opel. BMW je to storil že leta 2007. Toda na Otoku lahko digitalni radijski sprejemnik dobite tudi v določenih Fordovih in Toyotinih modelih. Čeprav jih je mogoče dobiti tudi že na slovenskem trgu, sta največji omejitvi prav močno omejen doseg digitalnega radijskega signala in majhno število razpoložljivih digitalnih postaj.

Ne spreglejte