SiolNET. Avtomoto Tehnika
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Avto na plin, kaj pa tovarniško jamstvo?

1

termometer

Naraščajočemu zanimanju za avtoplin se prilagajajo tako dobavitelji tega goriva kot prodajalci tovarniško predelanih vozil. Črpalk z LPG je pri nas skoraj sto, najširšo paleto vozil pa ponuja Opel.

Ob večji porabi plina LPG so izpusti CO2 manjši

Opel tovarniško vgrajuje sisteme za avtoplin LPG v sedem svojih modelov. Adam, corsa, meriva, mokka, astra, insignia in zafira so v osnovi opremljeni z bencinskimi motorji.

Primerjava tehničnih podatkov navedenih vozil omogoča podobne sklepe, po katerih motorji navedenih vozil porabijo približno 25 odstotkov več goriva, kadar delujejo na plin, v primerjavi z bencinskim delovanjem, obenem pa obremenjujejo ozračje povprečno s 15 odstotkov manjšimi količinami ogljikovega dioksida.

Različna goriva omogočajo različne prevožene kilometre

Pri Oplu so primerjali štiri zafire, opremljene z motorji na različne vrste pogonskih goriv, in ugotavljali, kolikšno razdaljo lahko prevozijo za 20 evrov. Po cenah goriva v času preizkušanja so zafire prevozile 184 kilometrov z bencinom, 258 z dizlom, 274 z LPG in kar 421 kilometrov s CNG.

CNG - compressed natural gas ali stisnjen zemeljski plin je nedvomni zmagovalec, vendar pa bo moral za svojo prevlado še malo počakati. Visok tlak, pri katerem se ta plin utekočini, terja zahtevnejše tehnične rešitve tako dobaviteljev kot odjemalcev.

Cenovno ugodna ponudba tovarniške predelave pomeni tudi izogib težav zaradi garancijskih pogojev

Pri pooblaščenih prodajalcih vozil opel pri nas je na voljo sedem modelov s tovarniško vgrajenim sistemom za pogon na naftni plin. Vozila s štirivaljnimi motorji na LPG so pri večini modelov tisoč evrov dražja od enako opremljenih bencinskih različic.

To je precej konkurenčna ponudba, v povprečju za 200 do 300 evrov nižja, v primerjavi s cenami naknadne delavniške vgradnje, pri tem pa ne gre le za evre.

Tovarniško predelana vozila prihajajo v salone iz matičnih proizvodnih hal z urejeno homologacijo in z običajno garancijo tako za vgrajeni plinski sistem kot za celotno vozilo. Zadnje je največja prednost tovarniške vgradnje pred naknadnimi vgradnjami, kjer se lahko pojavijo zapleti glede garancijskih pogojev za predelano vozilo.

Prilagojeni ventili ne potrebujejo dodatnih maziv

O tovarniški vgradnji plinskih sistemov v vozila opel smo se pogovarjali z Rokom Černjavskim, vodjem poprodaje pri podjetju Avtotehna Vis.

Katerega dobavitelja plinskih sistemov je izbral Opel?

Opel sodeluje s podjetjem Landirenzo, ki spada med vodilne italijanske proizvajalce plinskih sistemov. Italija je namreč do zdaj največ naredila na področju izdelave plinskih sistemov in sploh glede uporabe naftnega plina.

Kaj pomeni pojem tovarniška vgradnja sistema za avtoplin?

Gre za predelavo vozila v Oplovem posebnem oddelku v Ruesselsheimu, kamor pride vozilo s tekočega traku, pri čemer imajo motorji že vgrajene ventile in sedeže ventilov iz zmogljivejših materialov.

Kakšna je razlika med vgradnjo plinskega sistema pri vbrizgavanju goriva LPG v sesalno cev in pri direktnem vbrizgavanju?

Plin, ki skozi sesalno cev vstopa v valje mimo ventilov, nima tolikšnih mazalnih lastnosti kot bencin, zato so ventili na udaru. Teh težav pa pri direktnem vbrizgavanju ni, ker skozi ventile v valje prihaja samo zrak, medtem ko plin vstopa neposredno v izgorevalni prostor.

Za kakšno vbrizgavanje gre pri Oplovih modelih?

V vseh primerih gre za elektronsko vbrizgavanje v sesalno cev, zato so glave motorja, se pravi ventili in sedeži, ustrezno spremenjeni.

Kako je z dodatnim servisiranjem vozila zaradi vgrajenega rezervoarja, napeljave, uparjalnika?

Tu je še filter, ki ga je treba menjati, pri motorjih, ki nimajo hidravličnih ventilov, pa je potrebna nastavitev po 120 tisoč kilometrih namesto 150 tisoč.

Ali gre pri delovanju na plin za kakšno razliko, ki bi jo voznik lahko opazil?

Preklop na bencin, če na primer zmanjka plina, je skoraj neopazen. Samo delovanje motorja, ne glede na vrsto goriva, nadzira elektronska centralna enota. Ta dobiva podatke od lambda sonde in temu sledi elektronsko določena količina vbrizganega plina. Zaradi višjih temperatur v kompresijskem prostoru je pri pogonu na LPG tudi skrajšana perioda vžigalnih svečic.

Pri testni corsi smo ugotovili, da moramo po zagonu motorja takoj odpeljati, ker se med delovanjem motorja na mestu sploh ni zgodil preklop na plin.

Da, seveda, tako to deluje. Dokler voznik ne pritisne na stopalko plina, se nič ne zgodi in motor deluje na bencin. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, se sistem za plin vklopi glede na položaj stopalke za plin, pri čemer ni čutiti nobenega posebnega preklopa med zamenjavo energentov.

Na testni corsi nam je po dobrih 2.000 kilometrih vožnje na plin iz rezervoarja izpuhtelo približno pet litrov bencina. To je sicer majhna poraba, ki pa med tehničnimi podatki nikoli ni omenjena.

Po zagonu motorja na bencin se med vožnjo sistem samodejno preklopi na plin. Če med vožnjo voznik zavira z motorjem, je poraba nič. Ko pa se vozilo ustavi in motor teče v prostem teku, ni dotoka plina, pač pa motor deluje na bencin.

Torej se lahko ta minimalna, vendar dodatna poraba bencina zgodi le pri mestni vožnji zaradi postankov pred semaforji oziroma v koloni.

Tako je.

Potovalni računalnik zahteva dodatni algoritem ...

Na plin se vozniki vozijo predvsem zaradi stroškov, te pa lahko še zmanjšamo z načinom vožnje. Ali so priporočila za varčno vožnjo enaka kot pri klasičnih gorivih?

Seveda so. Vožnja naj bo tekoča in umirjena, brez zaganjanja, s spremljanjem in prilagajanjem dogajanju pred seboj, z izogibanjem ustavljanju in ponovnem speljevanju. Dober pomočnik je tudi indikator prestav oziroma pravočasno pretikanje v višje prestave – pri normalni uporabi največ pri 2.500 vrtljajih. Vsekakor naj bo pospeševanje odločno, stopalka za plin naj bo pri pospeševanju v položaju dveh tretjin njenega hoda. Seveda ne smemo pozabiti na nepotrebno maso, ki jo vozimo v vozilu, strešne prtljažnike in prenizek tlak v pnevmatikah. Če je tlak v pnevmatikah samo za 0,2 bara prenizek, je poraba za približno odstotek večja.

Kako je s potovalnimi računalniki, ki so pri oplih standardni, pri različicah LPG pa jih ni?

Potovalni računalnik, ki bi sinhronizirano spremljal na primer povprečne porabe, hitrosti in doseg glede na količino enkrat enega in drugič drugega goriva, ta trenutek tehnično še ni izvedljiv. V tem primeru bi bil potreben dodaten algoritem, ki bi pri indikaciji porabe upošteval manjšo kalorično vrednost alternativnega goriva, čeprav so razlike minimalne. To lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin