Terenci na Islandiji

Za hip sem se ustavil, da bi pogledal na karto. Nato pogledam skozi desno okno in "cviknem". Videl sem to, kar vidite na uvodni fotki. A vedite, tale defender sploh ni bil nič posebnega. Preklikajte galerijo ...

Če nisi avanturist, lahko shajaš tudi brez terenca

A vedite: z golfom smo na Islandiji zlahka shajali. Namreč, ceste so asfaltirane po vsej pokrajini, kjer živijo Islandci, asfalt pa je za vikati. Za povrh veliko cest ogrevajo ("Ja, prav ste prebrali!"), zato naj niti v tistih temnih dnevih z golfom ne bi imeli težav. Zgoraj pokazani "bigfooti" pridejo v poštev predvsem pri odkrivanju neobljudenih delov otoka.

Sem in tja

Menda je odkrivanje divjine zelo priljubljeno opravilo, pa čeprav je res, da to počne manjšina Islandcev. Večina se s svojimi ameriškimi velikani vozi kvečjemu "sem in tja". Fraza "sem in tja" pa v tem primeru ni kar tako. Islandci to dobesedno delajo. Vozijo se sem in tja, v eno smer nekaj kilometrov, obrnejo in po isti cesti v drugo smer. In spet in spet.

Vozijo umirjeno

Še to: ko sem v pisarni sodelavcem pripovedoval o odličnem asfaltu, so se jim kar zasvetile oči. A razen na parih odsekih me tam na severu niti ni prijelo, da bi se "sprostil". Ne vem, ali me je umirila umirjena pokrajina, ali pa me je umirilo tistih nekaj voznikov, ki sem jih srečal na cesti. Vozili so namreč skandinavsko umirjeno, skandinavsko počasi. Pri tem ne vem, ali je tudi njih umirila pokrajina ali pa tiste "razstavljene" razbitine ob cesti, ki sploh ne bi potrebovale nobenih podpisov v stilu "Daj nogo z gasa!"