Slovenski časomerilci zrasli iz društva do evropske ravni in preboja v Avstrijo

V Železnikih so iz zanesenjakov sestavili časomerilsko moštvo za dirke evropskega prvenstva, slovenske relije, prodrli pa so tudi v precej razvitejšo Avstrijo. Na dirki sodeluje več kot 30 ljudi.

1 / 6

Foto: Gregor Pavšič , Omikron

2 / 6

Foto: Gregor Pavšič , Omikron

3 / 6

Foto: Gregor Pavšič , Omikron

4 / 6

Foto: Gregor Pavšič , Omikron

5 / 6

Foto: Gregor Pavšič , Omikron

6 / 6

Foto: Gregor Pavšič , Omikron

Ura resnice pred petimi leti je bila polom, a velika šola

"Po več usposabljanjih, urejanju opreme in testnih relijih je za nas prišel vikend resnice. To je bil reli Ajdovščina leta 2009. Seveda polom, vendar velika šola. Naslednji je bil relli Idrija, istega leta, že boljši, naslednje leto pa so padali že takšni reliji, kot so Saturnus, Maribor in Velenje. Tako se je začelo," si je čas za pobeg v spomine v Ilirski Bistrici vzel Marko Kos, vodja ekipe časomerilcev Omikron Plus iz Železnikov.

Ti so v nekaj letih obvladali obrt časomerilstva na avtomobilskih dirkah, pridobili znanje, sodelavce in dragoceno opremo ter z znanjem prodrli celo v Avstrijo.

"Naša ekipa trenutno šteje 25 licenciranih časomerilcev, ranga od sodnika pomočnika do komisarja, ter več kot deset pridruženih članov, ki z veseljem vsakokrat na pomoč priskočijo stalni ekipi. Poleg osnovnega tehničnega in računalniškega znanja je potrebna tudi primerna raven osebnostnega pristopa, komunikacije in iznajdljivosti," nadaljuje Kos.

Reliji so veliko zahtevnejši, saj na vsaki hitrostni preizkušnji potrebujejo osem ljudi

Včeraj so Omikronovci čase tekmovalcev merili na gorskohitrostni dirki za evropsko prvenstvo v Ilirski Bistrici, toda gorske dirke so tudi na najvišji ravni zanje manjši zalogaj od relijev. V Ilirski Bistrici, kjer vsi vozijo po isti pet kilometrov dolgi stezi, je zadoščalo osem ljudi.

Veliko zahtevnejši zanje je reli Saturnus. Tam potrebujejo po enega operaterja v vsaki časovni kontroli, na štartu in cilju hitrostnih preizkušenj, pregrupaciji, servisu, na vsaki hitrostni preizkušnji imajo osem ljudi, vsaj tri potrebujejo še za obdelavo rezultatov. Vsi potrebujejo tudi svojega "šefa" in tako so za največji reli v Sloveniji potrebovali od 30 do 35 ljudi.

"Naši člani so razporejeni v tri skupine, in sicer kot administratorji na časovnih kontrolah, tehniki merilci na hitrostnih preizkušnjah in kot računalničarji programerji na obdelavi rezultatov. Ti sicer imajo licenco sodnika v avtošportu, vendar na teren le redko zahajajo, ker je njihovo delo omejeno na center za obdelavo rezultatov," razlaga Kos.

Pri opremi ne sme biti napak, enako velja za napajanje

Čeprav so dobro usposobljeni posamezniki za zanesljivo časomerilstvo nepogrešljivi, enako velja za opremo. Pri merjenju časov in rezultatov na tekmovanjih, kjer so doseženi časi njihovo bistvo, napake niso dovoljene, zanesljivost pa je nujna.

"Oprema je stvar, ki je ni nikoli dovolj, kjer nisi nikoli dovolj sodoben, kjer organizatorji za enako ceno storitve zahtevajo vedno več in več. Del opreme za reli je dokaj specifičen, to so ure na časovnih kontrolah in štartne ure na hitrostnih preizkušnjah. Tu je poleg zanesljivega in točnega delovanja treba zagotoviti stalne in zanesljive vire napajanja, na kar je treba biti vedno pripravljen. Te ure so vse domače proizvodnje. Preostala merilna oprema je standardna, uveljavljenih znamk Alge in Tag Heuer," razlaga Kos.

Pet kilometrov kablov, že najmanjša merilna ura stane tisoč evrov

V njegovi ekipi imajo tudi za pet kilometrov kablov in šotore za postavitev na časovnih kontrolah, ki ekipo varujejo pred neprijetnim vremenom. Trenutno imajo opreme za dva povprečna relija. Vrednost opreme je seveda visoka, saj že najmanjša merilna ura s trakom stane okrog tisoč evrov, na vsaki hitrostni preizkušnji pa potrebujejo tri take ure. Tudi komplet fotocelic na cilju preizkušnje stane okrog tisoč evrov.

"Opremo smo nabavljali sproti, sprva s pomočjo povratnih sredstev, trenutno odplačujemo lizing. V preteklosti smo si opremo tudi izposojali, a se ni izšlo. Oprema mora biti stalno vzdrževana, svojo opremo moraš poznati kot svoj žep. Zato smo sklenili, da sredstva, ki smo jih prej namenili za najemnino, namenimo za odplačevanje lizinga. Tako bomo vsaj spoznali opremo in čez nekaj let bo naša," pravi Kos.

In prihodnost? Slovenska ekipa časomerilcev pri reliju izpostavlja potencial sledenja avtomobilom prek oddajnika GPS, ki ima velik pomen tudi za varnost, pri gorskih dirkah pa se vse bolj uveljavljajo vmesni časi in analiza časov na posameznih odsekih proge.

Znanje iz Železnikov tudi v Avstrijo

Ekipi Omikron je uspelo iz slovenskih okvirov prodreti tudi v Avstrijo, kjer je konkurenca na tehnološkem časomerilskem trgu še precej bolj zaostrena, na neprimerno višji ravni pa je tudi celoten avtomobilski šport in z njim povezana tradicija. Slovenski časomerilci tako beležijo rezultate na nekaterih relijih avstrijskega državnega prvenstva in reli pokala. "Konkurenca je tu velika, še posebej ker imajo oni stalne časomerilce že več kot kot desetletje. Tu se potem skujejo ne le profesionalne, temveč tudi osebne povezave in prijateljstva. S tega stališča smo mi pri sosedih kot vsiljivci in tako je preboj še težji. Seveda je treba biti tu potrpežljiv in graditi predvsem na kakovosti naših storitev, čim manj pa se obremenjevati s konkurenco," pravi Kos.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno