Slovenec nekoč za fička devet mesečnih plač, koliko avto delavca stane danes?

Pred pol stoletja so se Slovenci še stiskali na kvadratnem metru fička

Priljubljeni fičko, ki je leta 1960 nastal na osnovi licence fiata 600 (današnji fiat 500 nima torej nič skupnega z jugoslovanskim fičkom!), je bil sicer dimenzijsko in tehnično skromen avtomobil.

Toda družine so hlastale po njem. Možje so na ovinkih z njim dokazovali, kdo med njimi zmore speljati ovinek hitreje in z bolj cvilečimi gumami, žene so razmišljale, kako bodo pred nedeljskim izletom na podeželje ali na morje vanj spravile otroke, košaro z malico in vso potrebno prtljago.

Pa je nekako šlo. Malo so se vsi stisnili, potrpeli in se prilagodili. Fičko in poznejši nekoliko večji Zastavini avtomobili so skrbeli za množičnost avtomobilizma v Sloveniji in za mobilnost prebivalstva. Postali so pravi nacionalni avtomobili in simbol delavskega razreda. Zastava jih je izdelala več kot 900 tisoč.

Življenje je bilo v nekdanji Jugoslaviji precej drugačno kot danes. Dolga leta zadolževanja so pripeljala do krize, ko je bilo treba sposojeni denar vrniti in takrat so se Slovenci nekaj časa (svetovna naftna kriza) vozili tudi na bone in avtomobile lahko uporabljali le ob sodih oziroma lihih dnevih.

Pred 35 leti za fička devet, za katrco pa 14 mesečnih plač

Pot do avtomobila pa kljub temu ni bila preprosta. Leta 1979 je morala povprečna slovenska delavska družina za fička nameniti skoraj devet mesečnih plač. Za zastavo 101 je bilo treba privarčevati slabih 16, za citroena diano in renaulta 4 pa slabih 14 plač. Za bolj prestižnega volkswagen golfa z dizelskim motorjem so prodajalci zahtevali 26 dvoletni delavski zaslužek.

Vsak zaposleni Slovenec ima svoj avtomobil

Slovenci smo z avtomobili postali obsedeni, saj nam je predstavljal statusni simbol. Pomembno ni bilo le, kakšen avtomobil potrebujemo za lastne potrebe, temveč tudi v odnosu do postavljanja pred najbližjim sosedom.

Če je bilo v Sloveniji pred sto leti le nekaj deset skromnih avtomobilov, jih je po cestah samostojne Slovenije pred 20 leti vozilo že okrog 750 tisoč. Približno vsak tretji Slovenec je torej imel svojega.

Danes je registriranih dober milijon osebnih avtomobilov in svojega ima že vsak drugi Slovenec. Če upoštevamo število mladih brez vozniškega izpita, lahko ugotovimo, da ima svoj avtomobil danes vsak zaposleni Slovenec.

Za novi avtomobil mora slovenska družina danes delati več kot eno leto

Toda če upoštevamo povprečno slovensko neto plačo, ki znaša okrog tisoč evrov, je treba za osnovne avtomobile danes odšteti vsaj 12 mesečnih plač. Za avtomobil je torej treba delati vsaj eno celo leto.

Realna številka je celo višja, saj so plače mnogih še krepko pod mesečnim tisočakom, upoštevati moramo še financiranje z obrestno mero in realnim preplačilom maloprodajne cene, mnogi tudi ne izberejo "le" dacie, temveč avtomobile za 20 tisočakov.

Realna prodaja novih osebnih avtomobilov v Sloveniji vztrajno pada iz meseca v mesec. Če odštejemo zloglasne enodnevne registracije, naj bi trg tudi letos upadel za okrog šest odstotkov. Uvozniki potihoma tarnajo tudi nad nestabilnimi političnimi in gospodarskimi razmerami, saj so Slovenci nad svojo prihodnostjo zaskrbljeni, v takih razmerah pa se je še težje odločiti za nakup novega avtomobila.

Namesto klasičnega nakupa raje mesečni najem s stalnim in transparentnim zneskom?

Pred dvema mesecema smo pisali o povprečnem znesku 182 evrov, ki ga Slovenec mesečno nameni za vzdrževanje svojega avtomobila. Če k temu prištejemo še znesek financiranja nakupa, mesečno za avtomobil odštejemo vsaj dobrih 300 evrov ali tretjino povprečne plače.

Na dolgi rok se bodo tudi v Sloveniji zgodile spremembe pri uporabi in dojemanju avtomobila. Mlajša generacija je danes že bistveno manj obremenjena z lastništvom, avtomobil bi tako lahko postal sredstvo storitve prevoza in ne osebne lastnine.

Tako bo Citroen svojega novega C4 cactus ponujal s stalnim mesečnim zneskom najema, ki bi ga lahko primerjali z nakupom mobilnega telefona, kjer se vnaprej odločimo za število minut pogovorov, število sporočil in količino prenosa podatkov. Tudi pri avtomobilu bo mogoče vnaprej določiti pavšalen znesek za mesečno število prevoženih kilometrov. Vsi vzdrževalni stroški z izjemo goriva bodo vključeni.

Večina slovenskih avtomobilov dnevno na cesti le eno uro

Pri ljubljanskem Avantcaru, kjer so kupili večje število električnih tesl S, smartov fortwo in nissan leafov, vizionarsko razmišljajo o lastni shemi izposojevalnic vozil oziroma car sharingu. Spet je tu stalen mesečni znesek, ki da vozniku dostop do vozila, tega pa si deli z drugimi uporabniki. Po mestu vozi malčka, za vikend izbere večji avtomobil. Prevozno sredstvo torej prilagaja svojim dnevnim potrebam.

Raziskave namreč kažejo, da kar 80 odstotkov slovenskih avtomobilov dnevno 23 ur prečepi v garažah, 80 odstotkov voznikov pa dnevno v Sloveniji prevozi manj kot 20 kilometrov.

Če bodo take sheme zaživele tudi v praksi, odpadejo skrbi za lastništvo, stroški za registracijo in vzdrževanje, za zdaj je električna energija še veliko cenejša od fosilne. Kdor se odloči za najem in ne za nakup, tudi ni obremenjen s kreditom, mesečni strošek za vozilo pa je povsem transparenten.