SiolNET. Avtomoto Reportaže
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

S pandama od Črnega vrha do Sinjega vrha

3

termometer

Z majhnima in zanimivima pandama smo se podali na zanimivo preizkušnjo. Eno smo poslali na zasnežen makadam, drugo pa na zavito asfaltirano cesto.

Naše poti so običajno v veliki meri zanimive zaradi lepe pokrajine in številnih krajev, na katerih se velja ustaviti, le redko je najbolj privlačna sama cesta. Pa vendar je tokratna pot v tem pogledu malce drugačna. Že res, da smo se vozili po tistem delu Slovenije, ki je značilen po vrtačah in uvalah in, da je na tej poti cel kup zanimivosti, vendar to ni bilo tisto glavno. Zapeljali smo se namreč po takih cestah, ki sta tema dvema pandama (z dvema popolnoma različnima karakterjema) kot naročeni. In seveda na poti neznansko uživali ...

Opis poti

Pot smo začeli v Črnem vrhu in se s pando 100 HP po zaviti glavni cesti zapeljali do Cola, tam zavili desno in pot nadaljevali proti Sinjemu vrhu. Štartno mesto je bilo enako tudi za pando cross, vendar je nismo popeljali po isti poti, temveč smo se zapodili kar po makadamu oziroma takrat še po snegu. Od Črnega vrha, skozi Zadlog po dva kilometra krajši poti (tista po glavni cesti je dolga okoli 17 kilometrov). Mimogrede, na obeh poteh so včasih potekali rally "brzinci".

Oris poti

Prva pot, torej po asfaltirani cesti, se začne iz Črnega vrha takoj vzpenjati v v obliki številnih serpentin. Po nekaj kilometrih se nekoliko zravna, vendar še vedno poteka skozi gozdnato pokrajino in je še vedno precej zavita. Od Cola proti Sinjemu vrhu se cesta nekoliko zoži in se zadnja dva kilometra močno vzpne proti Sinjemu vrhu. No, druga pot je v začetku asfaltirana in se iz Črnega vrha vije mimo številnih vasi, v Zadlogu pa se asfalt konča in začne makadam. Pot se vzpne in skozi gozd vodi do naselja Kovk (okoli 3 kilometre pred Sinjim vrhom), kjer se ta pridruži tisti prvi poti.

Primerno za ...

V prvi vrsti sta obe poti primerni za tiste, ki uživajo v zavitih cestah in gozdnati naravi oziroma za tiste, ki jim dinamična vožnja prinaša nasmeh na usta. Pandi sta se na njej odlično obnesli - agilnost športne 100 HP je na zaprti serpentinasti cesti resnično prišla do izraza, kratka prestavna razmerja pa so poskrbela, da so bili vrtljaji vedno dovolj visoko. Po drugi strani je panda cross z lahkoto "grizla" v sneg in niti enkrat ni potarnala, da se ne gre več. No, če se malce odmaknemo od avtomobilov. Pot je primerna tudi za tiste, ki uživate v kraški naravi. Na njej si je namreč mogoče ogledati kraške škraplje in druge naravne značilnosti tega dela Slovenije.

Črni vrh

V zimskem času smučišče na Črnem vrhu privablja kopico navdušenih smučarjev, v poletnih dneh pa je slednji priljubljena točka številnih navdušencev potepanja po hribih, saj je možnosti za sprehode res veliko.

Javornik

Po cesti proti Colu lahko (v vasi Strmec) zavijete levo in se zapeljete do Javornika, na katerem stoji opazovalnica enega najstarejših slovenskih astronomskih društev. Nečlani se za obisk lahko oddolžijo s prostovoljnim prispevkom (običajno v višini okoli 7 evrov) in skozi številne teleskope pogledujejo proti nebu.

Col

Preden zavijete iz glavne ceste proti Sinjemu vrhu, se velja ustaviti še v Colu. Tam stoji razpadajoča graščina Trillek iz leta 1639, na njenem dvorišču pa je bil najden še mnogo starejši rimski mlinski kamen, posvečen Juliju Odpadniku. No, komur krajši sprehod ni odveč, se lahko poda do izvira v Grahovniku in v Orešlju (edina dva vira tekoče vode v Colu), si ogleda Snežno jamo s ponikvami kraške vrtače, ali stopi do ene najstarejših trt v Sloveniji.

Sinji vrh

Sinji vrh se dviga nad takoimenovanim Robom in ponuja prelep razgled na značilen kraški svet in na Vipavsko dolino. Ob lepem vremenu se zazdi celo, da je morje le korak od nas. Sinji vrh pogosto za "odskočno desko" uporabljajo tudi jadralni padalci, nasploh pa je narava tukaj tako lepa, da vam tudi po nekaj dneh sprehodov in kolesarjenja ne bo postalo dolgčas.

Otlica

Le nekaj kilometrov naprej od Sinjega vrha v smeri proti Predmeji stoji vas Otlica, ki je najbolj poznana po Otliškem oknu. Gre za naravno skalnato okno oziroma za kraški pojav, ki je nastal na stičišču dveh ploskev, kjer sta delo dokončali korozija in erozija. Že na poti do okna boste naleteli na usmerjevalno tablo, ki vodi do izvira Hublja, ob glavni cesti le malce pred Otlico pa si lahko ogledate tukaj še posebej izrazite kraške škraplje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin