SiolNET. Avtomoto Reportaže
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Loeb z avtomobilsko pošastjo razbil rekord Pike's Peaka

4

termometer

Sebastien Loeb in Peugeot sta za minuto in pol popravila rekord Pike's Peaka. Kakšno je ozadje dirke, tehnične podrobnosti, odzivi evropskega gorskega prvaka in zakaj cesta na vrh ni več makadamska?

Loebova vožnja za v učbenike

Malo po 12. uri po lokalnem času v ameriški zvezni državi Kolorado se je proti gori Pike's Peak podal njen prvi favorit, prvi zvezdnik in krivec, da se je letos o tej drugi najstarejši ameriški dirki govorilo po vsem svetu. Sebastien Loeb, devekratni svetovni prvak v reliju, je sedel v Peugeotovem prototipu, ki je še najbolj spominjal na vesoljsko ladjo na štirih kolesih. Sedel je na sredini vozila, da je imel najboljši pogled na hitro cesto proti 4.300 metrov visokemu cilju znamenite dirke.

Vozil je v slogu dirkaškega profesionalca, enega največjih dirkaških talentov vseh časov in bržkone tudi najbolj raznovrstnega dirkača zadnjih nekaj deset let. Čisto od roba do roba ceste, ki nima ograj, temveč najprej trda drevesna debla, višje nad drevesno mejo pa globoke prepade. Ko je Peugeotov izstrelek švignil mimo moža, ki je na cilju mahal s karirasto ciljno zastavo, je bilo jasno – Loeb in Peugeot sta upravičila enormen vložek in pričakovanja ter za minuto in pol izboljšala rekord. Ta zdaj znaša 8:13,878.

Loeb je rekord podrl kar za minuto in pol!

"Občutek je nepopisen. Celotne priprave in trud ekipe so se združili v eni sami vožnji proti vrhu. Storil nisem nobene napake, trdno pa sem verjel v tak končni rezultat," je na vrhu Pike's Peaka razlagal Loeb, ki je rekord popravil za minuto in 32 sekund (!), imel pa je tudi nekaj sreče z vremenom. Kmalu po njegovi vožnji je namreč na štartu začelo rahlo deževati, na cilju pa snežiti.

Loeb je dejal, da je vožnja peugeota 208 T16 križanec med dirkališčem in relijem. Vozne lastnosti so bližje dirkališčem, okolje nad Colorado Springsom pa bližje reliju. To velja tudi danes, ko je cesta proti vrhu že povsem asfaltirana.

"Že na štartu se začne zares. Takoj v šesto prestavo in nato skozi prvi del ves čas izredno hitro. Tu se potrebujeta skoraj le peta in šesta prestava. Ob cesti so drevesa, ves čas moraš biti zbran. Sredi proge ritem nekoliko pade, cesta je tu podobna reliju za svetovno prvenstvo v Kataloniji. Ključni del je pri nadmorski višini 3500 metrov, pri kraju Glen Dove. Tu nenadoma ob cesti ni več dreves in rastja. Tam je izredno dolg desni ovinek, ki ga peljemo s hitrostjo okrog 230 kilometrov na uro, ti pa pred seboj vidiš le cesto in modro nebo. Prizor ti vzame sapo! Nato sledi veliko ostrih ovinkov, kjer je treba pravilno zavirati, zadnja dva kilometra proti cilju pa je cesta v precej slabem stanju," je progo opisal Loeb, ki je proti Pike's Peaku treniral tudi s svojim dolgoletnim sovoznikom Danielom Eleno.

Drugi najhitrejši je bil Rhys Millen s prototipom hyundaia genesisa, ki je svoj rekord sicer izboljšal kar za 44 sekund, a je za bil od Loeba vendarle počasnejši za 49 sekund.

Meje je postavila inženirska domišlija in ne tehnična pravila

Peugeot se je projekta Pike's Peak lotil z visokim, bržkone skoraj neomejenim proračunom. Vrnili so se na dirko, kjer so v osemdesetih na podoben način že dvakrat zmagali. Zmaga Arija Vatanena s peugeotom 405 T16 še danes velja za eno najbolj legendarnih in prepoznavnih avtomobilskih dirkaških voženj. Na roke so jim šla pravila razreda unlimited, kjer prave meje postavlja inženirska domišlija in ne tehnična pravila. Povsem drugače kot v trenutnih svetovnih prvenstvih pod okriljem mednarodne zveze FIA ...

Peugeot 208 T16 je bil dejansko pravi dirkaški hibrid, saj so inženirji v celoto spravili gene dirkalnika formule ena, specialke za reli in lastnega prototipa za cestnohitrostne vztrajnostne dirke.

Za zanimivost lahko povemo, da je glavni pokrovitelj Red Bull najprej hotel na Pike's Peak poslati kar lasten dirkalnik formule ena. Ker pa nanj ne bi mogli nastaviti varnostne kletke, ki je pogoj za udeležbo na sicer precej divji dirki, so morali to idejo opustiti.

Dvojno turbo puhalo zaradi visoke nadmorske višine

"Prav zaradi nadmorske višine smo se odločili za 3,2-litrski motor V6 z dvojnim turbo puhalom. Na vsakih 100 metrov nadmorske višine motor izgubi do odstotek svoje zmogljivosti. Motor je bil celo močnejši kot tisti, ki poganja formulo ena," je dejal glavni inženir peugeota 208 T16 Jean-Christophe Pallier.

Pallierjevi ekipi je uspelo tudi znižati maso na le 875 kilogramov, prav toliko pa je v "konjih" znašala tudi moč motorja. Razmerje en "konj" na kilogram vozila je za dirkalnik resnično sanjsko. Manjkal ni niti moderen sekvenčni menjalnik s hidravličnim načinom pretikanja z obvolanskimi ročicami, moč motorja pa se je prek aktivnih elektronsko podprtih diferencialov prenašala na vsa štiri kolesa.

"Celoten prenos moči, zavore in pretok zraka v motor smo uporabili s Peugeotovega dirkalnika za vztrajnostne dirke 980 Hdi," je dejal Pallier, ki ni pozabil poudariti niti velikega pomena aerodinamike. Zadnji spojler s širino dveh metrov je bil prav tako del omenjenega nekdanjega dirkalnika za Le Mans (projekt je Peugeot zaradi slabega finančnega položaja koncern PSA lani ustavil), veliko vlogo sta igrala tudi sprednji spojler in aerodinamične rešitve pod dnom avtomobila. Te so dirkalniku priskrbele polovico podtlaka.

"Hitrosti na Pike's Peaku so bile od 50 do 250 kilometrov na uro. Aerodinamika ima velik vpliv od 100 kilometrov na uro naprej. Veliko je hitrih ovinkov, kjer ni mogoče voziti hitro brez ustreznega podtlaka," razlaga Pallier.

Pike's Peak ostaja ameriška dirkaška posebnost

Gorska dirka na Pike's Peak je primer ameriškega dojemanja športnega avtomobilizma, ki z dirkanjem v Evropi in prvenstvi pod okriljem FIE dejansko nima veliko skupnega. Na dirki sodelujejo tako motorji (super motor in cestni športniki), prikoličarji, poltovornjaki in najrazličnejši avtomobili. Ob progi gledalci kampirajo in si pripravijo lasten bencinski piknik. Vrhunski profesionalni projekti, kakršen je uspel Peugeotu, so na Pike's Peaku vendarle prej izjema kot pravilo.

A prav zaradi takih projektov ima ameriška gorska dirka tako globalen doseg. Zato smo lahko prepričani, da letošnji Loebov čas še ni zadnji mejnik te legendarne ceste pod oblake.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin