Kapitan Franičević: Slovenci, ne skrbite. Naši trajekti so varni.

Na hrvaških potniških ladjah vse od druge svetovne vojne niso zabeležili žrtve med potniki

Na hrvaški agenciji za obalni linijski pomorski promet, ki domuje v Splitu, poudarjajo, da imajo ažuren in natančen register vseh ladij, kar jim omogoča popoln nadzor nad stanjem plovil in usposobljenostjo posadk. Vsi tehnično-varnostni normativi so zasnovani v skladu s predpisi Evropske unije.

Ravnatelj agencije, kapitan Ivan Franičević, je za Planet Siol.net poudaril, da slovenski gostje oziroma potniki nimajo nikakršnega razloga za skrb:

"Slovenci, ne skrbite. Ste naši pomembni gostje in verjemite mi, da so naši trajekti oziroma vse naše državne pomorske linije med najvarnejšimi v Evropski uniji in na svetu. Vse od druge svetovne vojne na naših linijah nismo zabeležili žrtve med potniki ali člani posadke. Vsako leto natančno tehnično pregledamo vse ladje iz registra in preverjamo usposobljenost posadk. Vsako leto torej preverimo tudi delovanje pomožnih plovil za reševanje na krovu ladij, stanje in ustreznost števila rešilnih jopičev, evakuacijske načrte, požarno varnost. Zagotavljam vam torej, da so naše ladje zares stoodstotno varne. Vse posadke morajo enkrat na teden na krovu izvesti požarno vajo z evakuacijo potnikov."

Nikoli ne tvegajo

Kapitan Ivan Franičević pravi, da tudi v zimskih mesecih, ko je na hrvaški obali zelo malo turistov, v ladijskem prometu nikoli ne tvegajo. Kadar je morje prenevarno, ladje ostanejo v pristaniščih.

Trajektne in hitre linije so denimo v novembru, decembru, januarju predvsem v funkciji oskrbe stalnih prebivalcev hrvaških otokov, vendar so tudi takrat varnostni standardi enaki.

"Vremena na agenciji nikoli ne podcenjujemo. Pri nas nikoli ne tvegamo, če pogoji niso varni, ladja pač ostane v luki. Tu ni kompromisa. Zgodilo se nam je že, da smo imeli v zimskih obdobjih močnega juga ali pa burje nekatere katamarane iz hitrih linji tudi 30 ali celo 40 dni privezane ob pomol. Ker ni bilo varnih pogojev, niso imeli dovoljenja za izplutje," pove izkušeni kapitan Ivan Franičević, ki se je, kot nam je zaupal, osnovnih pomorskih veščin učil v Sloveniji na pomorski šoli v Piranu in izobraževanje nadaljeval pri Splošni plovbi.

Vsakoletni velik varnostni dril pred Splitom

Ravnatelj hrvaške agencije za obalni linijski pomorski promet poudarja tudi, da ima Hrvaška visoko usposobljene službe za reševanje v primeru večjih pomorskih nesreč.

Kondicijo teh enot vzdržujejo z vsakoletno obsežno vajo, v kateri vedno sodeluje velika potniška ladja, kot sta denimo ladji Dubrovnik ali pa Marko Polo, ki na krov sprejmeta krepko prek tisoč potnikov in od 270 do 300 avtomobilov.

"Na začetku vsake sezone izvedemo obširno reševalno vajo v primeru nesreče večjih razsežnost. Ta največkrat poteka na morju pred Splitom. Izvedena je pod vodstvom luške kapitanije, v njej pa sodelujejo vse službe in enote, ki bi reševale v primeru pomorske nesreče največjih razsežnosti. To res vadimo vsako leto," pove kapitan Ivan Franičević.

Kapitana Franičevića smo vprašali, ali obstaja možnost oziroma kolikšno je tveganje, da se tragedija južnokorejskih razsežnosti zgodi v hrvaških vodah.

"Povsem prepričan sem, da se kaj takega, glede na predpise, kakovost posadk in plovil, pri nas ne sme oziroma ne more zgoditi."

Morje je morje, nikjer ga ne gre podcenjevati

Kapitan Franičević pa poudarja, da je morje morje in da nikjer na svetu njegove moči ne gre podcenjevati:

"Morje je vedno nevarno, v Koreji ali pa na Jadranu. Zakaj se je zgodila tako huda nesreča? Iz podatkov, ki sem jih dobil v medijih, lahko sklepam, da gre za človeško norost. Podobna zgodba kot v primeru Coste Concordie. Morje vedno in povsod zahteva pozornost, previdnost in zbranost."