Chevrolet apache – klasični ameriški pickup na slovenskem podeželju

Zvok bluesa, bale sena, prostrano podeželje in vonj po travi. Kot časovni stroj nas ponesejo pol stoletja nazaj, ko je bilo dojemanje avtomobilske tehnike še povsem drugačno kot danes. Drugačen je bil svet, drugačni so bili avtomobili. V ZDA so gradili široke ceste, na podeželju sta bili edini prioriteti uporabnost in dostopnost, na okoljsko ozaveščenost in porabo goriva pa se takrat ni oziral še nihče. Motor V8 je bil preprosta izbira kmetov, ki so se po svojih rančih vozili s priljubljenimi poltovornjaki. Chevrolet apache je takrat postal prava avtomobilska ikona, ki v moderni preobleki starodobnika uspešno živi še danes.

Apache iz Savinjske doline

Ko smo se peljali po zaviti cesti v Savinjsko dolino, nas je zanimalo, kako se petdeset let pozneje ameriška klasika znajde na slovenskem podeželju. Andrej Peciga, lastnik slovenske različice apacha iz leta 1959, je na slovenski sceni starodobnih ameriških mišičnjakov že uveljavljen obraz.

Ko nas je pričakal pred domačo hišo v Nazarjah, je dal vedeti, da se je njegov apache že dobro zlil z okolico. Sprva so ga ljudje še začudeno opazovali, nato so se na starodobnika hitro navadili.

"Saj veste, ljudje imajo steretipno predstavo o osemvaljnih ameriških motorjih. Češ da so dobri samo za vožnjo naravnost, pa še veliko goriva porabijo. Nekaj resnice v tem sicer je, toda vsega le ne smemo verjeti," nam je smeje razložil lastnik avtomobila, medtem ko je odklopil v apachevem stilu lično urejeno prikolico in vžgal gromki 3,7-litrski Chevroletov osemvaljnik.

Namesto spremljanja porabe raje posluša country

V njegovi okolici in tudi širši regiji ga dobro poznajo, saj je apache namenjen cesti in se na njej menda tudi najbolje počuti.

To vsekakor velja za lastnika, ki se z njim rad vozi ob koncih tedna, odpravi se tudi na srečanja lastnikov ameriških avtomobilov (tudi na sever Madžarske), z njim je tudi dvakrat počitnikoval na hrvaškem Cresu. Sprva je zgolj iz lastnega "firbca" še meril porabo goriva, nato je nehal misliti na bencin in prevožene kilometre.

"Zdaj preprosto napolnim posodo za gorivo, na radio dam kakšen dober komad countryja ali rokenrola in se odpravim na cesto," nam je ob obisku razlagal Peciga.

V ZDA velika ponudba nadomestnih delov

Toda če je danes chevrolet apache lično urejen starodobnik, je v Slovenijo prispel v veliko slabšem stanju. Piciga ga je našel blizu Los Angelesa, kjer ga je kupil za slabih pet tisoč ameriških dolarjev. Apache je bil v precej slabem stanju, zato je moral novi lastnik skupaj z njim kupiti še veliko nadomestnih delov.

"Ameriški poltovornjaki so mi bili vedno pri srcu, zato pri nakupu nisem imel pomislekov. Na srečo je trg poltovornjakov v ZDA tako razvit, da z lahkoto dobiš nadomestne dele. Trgovine so izredno dobro založene. Imel sem dolg seznam potrebnih stvari, a z izjemo treh sem vse dobil že v prvi trgovini, druge pa pri njihovem sosedu. Nato je bilo treba le še tri mesece čakati na prevoz z ladjo in delo se je lahko začelo," se danes spominja Peciga.

"Ob treh zjutraj smo se zdrznili in končali z delom ..."

Toda s prihodom avtomobila se je pravo delo šele začelo. Najprej so s prijatelji dolgo razmišljali o barvi, ki bi se podala takšnemu starodobnemu poltovornjaku. Želeli so si nečesa v vintage slogu. Nato je sledila dolgotrajna obnova. Apacha so popolnoma razdrli, speskali vsak vijak in najmanjši del ter nato vse sestavili nazaj v brezhibno celoto.

"Takšnega avtomobila ne kupuješ in obnavljaš z razumom. Takoj po službi smo se skoraj vsak dan dobili s tremi prijatelji, spili kavo in nato delali do jutranjih ur. Pogosto je kdo od nas ob treh ponoči pogledal na uro, se zdrznil in dejal, da bi pa zdaj morda le morali domov. Še dobro, da so nas pri tem zanesenjaškem delu podpirali tudi najbližji,"je v obnovo starodobnika vloženi trud razložil Peciga.

Toda po dveh letih trdega dela so bili pri prvi vožnji polni navdušenja, adrenalina in veselja. "Roke so se mi takrat pošteno tresle. Že v prvih nekaj kilometrih smo pozabili na vse ure, ki smo jih zaradi apacha prebili v delavnici. Prva vožnja je odtehtala ves trud!"

Apache nekoč in danes

V začetku petdesetih let se je v ZDA začela razvijati avtomobilska industrija, v kateri je bil ključen motor V8. Pri vse bolj priljubljenih poltovornjakih so se za premoč na trgu s svojimi finančno dostopnimi modeli borili Ford, Chevrolet in Plymouth.

Chevrolet je leta 1995 predstavil tovornjak task force, ki je bil z moderno zasnovo in oblikovnimi prijemi (vetrobransko steklo okrog stebrička A, steklo na zadku kabine) nato osnova za nove izpeljanke in merilo za tekmece.

S serijo 31 je Chevrolet na trgu prevladoval tudi ob koncu desetletja, ki je sprožilo zagon ameriških "pickup" klasik.

Če so novodobni poltovornjaki dejansko orjaška terenska vozila, je bil nekoč njihov namen drugačen. Apache je bližje klasičnemu avtomobilu kot poznejšemu ameriškemu poltovornjaku, a je kot delovni stroj na kmetijah povsem zadoščal.

Predelano vzmetenje, dodatna prestava

V Pecigovem apachu je že prejšnji lastnik zamenjal motor. Ob nakupu je imel avtomobil še menjalnik s tremi prestavami, toda Piciga je vanj vgradil takšnega s štirimi. To olajša vožnjo in zniža porabo. Apache je imel v originalu tudi štiri bobnaste zavore, zdaj pa modernejše zavore z diski. Tudi zadnje vzmetenje, ki je bilo pred tem zadaj listnato, je zdaj zračno. Spredaj ima apache posamične obese.

"Ati, mami, to je Dajz!"

V notranjosti smo opazili veliko zanimivih dodatkov. Maketa priljubljenega Dajza iz filma Cars je v tem avtomobilu seveda nepogrešljiva.

Prav tako stopalka za plin v obliki odtisa noge. Dolge in kratke luči voznik pretika z levo nogo (podobno smo že opazili reportaži o starodobni volgi), ena izmed ročic ob volanskem obroču pa bo kmalu dobila čisto posebno funkcijo. Ko jo bo voznik premaknil, bo iz izpušne cevi začel bruhati ogenj!

"Moj avtomobil otroci zelo hitro opazijo. Vsi ga prepoznajo kot Dajza. Prvo leto sem bil v kampu z njim ves čas oblegan, zato sem ga nato drugo leto raje pokril. Pri obnovi sem poskušal uporabiti kar največ originalnih delov. V kabini originalna nista sedež in avtoradio. Dodelal sem podvozje in prilagodil menjalnik, tako da je vožnja zdaj bolj udobna. Sicer pa se z njim po avtocesti povsem spodobno peljem s kakšnimi 120 kilometri na uro," pravi njegov 35-letni lastnik.

O ceni danes noče niti govoriti. Pravi, da je v apacha vložil okrog 27 tisoč evrov in da avtomobil danes cene nima.

Avtomobilski svet se je danes spremenil tudi v ZDA

Lastnikom podobnih ameriških starodobnikov je skupno svodobno dojemanje sveta, uživanje v brezciljnih cestnih potovanjih in poslušanje zvoka osemvaljnega motorja. To so pač avtomobili iz nekega povsem drugačnega časovnega obdobja. Danes seveda tudi v ZDA avtomobilski svet ni več takšen, kot je bil v času originalnega chevroleta apacha. Danes tudi v ZDA avtomobilov ne kupujejo več s srcem, temveč predvsem z razumom.

Toda potem obstajajo posamezniki, kakršen je Peciga in njegovi somišljeniki. V majhnem Nazarju imajo klub ameriških vozil V8 Filand. Ko smo se iz Nazarij odpeljali nazaj proti Ljubljani, smo na bližnji črpalki videli nepopisno gnečo avtomobilov, ki so ob napovedani podražitvi goriva hiteli napolniti poln rezervoar. Medtem ko so ti stali v vrsti, so Piciga in njegovi prijatelji še vedno sedeli vsak ob svojem ameriškem mišičnjaku in si pripovedovali svoje dogodivščine.

Predstavljali so trenutke iracionalnosti in strasti do avtomobilov.